Minister But je opozoril, da Slovenijo in drugih devet držav pristopnic, ki bodo skladno z načrti v EU vstopile 1. maja 2004, prava pogajanja dejansko še čakajo, saj bo reforma, ki je za zdaj dogovorjena le za petnajsterico, razširjena tudi na njih. "Čakajo nas trdi pogovori, predvsem o referenčnem letu za nov sistem prejemanja subvencij in o znižanju te podpore," je dejal But. Skladno z dogovorom kmetijskim ministrov EU bo sicer Evropska komisija predloge za razširitev reforme na novinke podala "pravočasno".
Da je EU dosegla dogovor o reformi, ki jo je komisija predložila pred letom dni, pa je minister ocenil kot izjemno pomembno. "Zelo dobro je, da je dogovor tu, čeprav gre v resnici le za kompromis med prvotnimi precej temeljitimi predlogi ter interesi posameznih držav članic," je menil. "Vrsto sprejetih rešitev bomo v prihodnjih tednih in mesecih še morali natančno preučiti, a bistveno je, da bo z reformo, največjo v več kot desetih letih, prišlo do redistribucije finančnih sredstev, ki bodo po novem šla za spodbujanje novih vrednot, kot so zdrava hrana in čisto okolje, proizvodnja pa bo precej bolj tržno usmerjena," je razložil But.
V KGZS nezadovoljni
V Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) reformo skupne kmetijske politike EU za zdaj ne morejo podrobneje komentirati, saj še niso seznanjeni z vsemi sklepi (Nekatere osrednje rešitve dogovorjene reforme predstavljamo v ločenem članku). Dejali pa so, da s tem, kar vedo doslej, niso zadovoljni, je dejal namestnik direktorja zbornice Boris Grabrijan. Menil je še, da prave volje za ključne spremembe kmetijske politike ni bilo.
Veseli pa jih, da reforma ne predvideva popolne prekinitve vezanosti subvencij na produkcijo, ker bi v nasprotnem primeru slovensko kmetijstvo doživelo močan udarec. Reforma predvideva tudi več inšpekcij in kontrol, okrepila naj bi se tudi vloga KGZS, je še dejal Grabrijan.
