V Srbiji na meji s Hrvaško, pred mejnim prehodom Berkasovo-Bapska, je od nedelje dopoldne čakalo kakih 50 avtobusov z več tisoč begunci. Številni so morali ponoči tam čakati na mrazu in dežju, utrujeni in prestrašeni. Nekateri so si na noge poveznili vrečke, da lažje stojijo v blatu, je razvidno iz posnetkov.
V dopoldanskih urah se je nabralo med 4.000 in 5.000 ljudi, Hrvaška pa jih je zjutraj vendarle začela spuščati v državo in jih je vsake pol ure na svoje ozemlje spustila približno 50.
Reuters je poročal, da na srbski strani meje ni dovolj policistov, ki bi zagotavljali red, begunci pa vzklikajo "Odprite mejo!". Humanitarne organizacije so zaskrbljene, beguncem delijo oblačila, hrano in vodo, a vsega jim primanjkuje.
Kaos na srbsko-hrvaški meji je sledil nedeljski odločitvi Hrvaške, da nekaterim beguncem ne dovoli vstopa v državo - potem ko je Madžarska zaprla svojo mejo s Hrvaško, Slovenija pa je sporočila, da je pripravljena sprejeti le 2.500 beguncev dnevno in ne 5.000, kot je želela Hrvaška.
V Opatovac prihaja vse več ljudi
V Opatovac, kjer je bilo čez dan okoli 1.400 beguncev, so zvečer začele prihajati večje skupine ljudi, predvsem ženske in otroci. Iz Bapske jih je peš v dežju krenilo okoli 1.500, še enkrat toliko jih je na vlaku, ki ga pričakujejo v kratkem. Policijske okrepitve so že prispele, poroča Dnevnik.hr.
V tem šotorskem naselju vladajo izredne razmere. Minister za notranje zadeve Ranko Ostojić, ki je na licu mesta, je povedal, da bo točno število beguncev znano, ko končajo s sistemom registracije. "V tem trenutku ne moremo govoriti o nikakršnih dogovorih. Če ne bomo mogli sprejeti večjega števila beguncev, to ne bo naša krivda," je dejal.
Od tam prihajajo pretresljivi posnetki beguncev, ki mokri, blatni in prezebli čakajo na nadaljevanje poti. Policisti s kombiji tja vozijo tiste, ki jim preprečijo poskus prečkanja zelene meje. Prezeblim otrokom delijo obutev.
"Želim na Švedsko, moj prijatelj v Nemčijo. Samo mir hočeva. Hočeva delati, živeti. Hočeva imeti mirno življenje," je povedal Aladin iz Sirije.
"Samo na Hrvaškem je tako. Skozi vse druge države smo šli lahko brez težav, vse je bilo vredu. Tu pa ne moremo prečkati meje, z otroki smo tu že štiri dni," pa je povedal nek drug sirski begunec.
V Slavonskem Brodu gradijo šotorsko naselje
Medtem so na hrvaškem notranjem ministrstvu povedali, da so v Slavonskem Brodu začeli graditi šotorsko naselje, ki bo lahko sprejelo med 6.000 in 10.000 ljudi. Postavitev začasnega tranzitnega centra je bila napovedana prejšnji teden, da bi lahko zagotovili boljše pogoje za sprejem beguncev zaradi vse slabšega vremena. Center v Opatovcu namreč ni primeren za daljše bivanje ljudi v slabih vremenskih razmerah, kakršne so v teh dneh, ko na Hrvaškem nenehno dežuje in je vse bolj hladno. V novem centru naj bi ljudi začeli sprejemati do konca tedna, je poročal novičarski tportal.hr. Na Hrvaškem so ob začetku begunskega vala prejšnji mesec odprli začasne centre v Belem Manastiru in Čepinu na vzhodu države kot tudi na zagrebškem velesejmu.
Hrvaški premier Zoran Milanović je danes ponovil, da bo postavitev ograje na hrvaško-srbski zeleni meji "zadnja od zadnjih rešitev" in da ne bodo pošiljali hrvaških vojakov, da bi preprečili vstop beguncev in migrantov iz Srbije.
Vulin: Srbija ne more biti in ne bo zbirni center za vse begunce z Bližnjega vzhoda
Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR) je medtem sporočil, da v srbskem Šidu na meji s Hrvaško čaka kakih 2.500 ljudi, od tega 2.000 od nedelje, 500 pa jih je prispelo ponoči. Kot so pojasnili, je v Srbiji trenutno danes kakih 10.000 beguncev, ki zaradi omejevanja števila beguncev s strani nekaterih držav ne morejo naprej proti zahodu, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug. Predstavnica UNHCR Melita Šunjić je povedala, da jim pri oskrbi beguncev v Srbiji primanjkuje "vsega". Posvarila je, da je 10.000 ljudi "velika reka" in če se ji zaustavi tok, "bo nekje prišlo do poplave".
Srbski minister za delo Aleksandar Vulin je povedal, da Srbija lahko poskrbi za nastanitev vseh beguncev, ki se trenutno nahajajo na njihovem ozemlju, vendar pa število prišlekov ne more biti neomejeno. Evropsko komisijo je pozval, naj reši problem beguncev in naj ga ne prelaga samo na Srbijo ali katero koli drugo posamezno državo.
Srbija po njegovih besedah razume, da imajo sosednje države logistične težave, pričakuje pa, da jih bodo hitro rešile, ker Srbija ne more biti in ne bo zbirni center za vse begunce z Bližnjega vzhoda. "Srbija ima pravico ščititi svoje ozemlje in odločati o številu ljudi, ki pridejo nanj. Tistim, ki bodo prišli, bomo priskrbeli namestitev, hrano in zdravniško oskrbo, tako, kot smo to počeli do zdaj," je še povedal in dodal, da je situacija za zdaj pod nadzorom.
Grčija naprej proti Balkanu spustila okoli 10.000 ljudi
Grčija je danes proti proti Srbiji spustila okoli 10.000 ljudi, ki bodo kmalu prišli na Hrvaško. Tudi iz Preševa na jugu Srbije poročajo, da je tja iz Makedonije v minulih 24 urah prišlo okoli 4.000 ljudi in da se pritok nadaljuje.
Do nedelje do 18. ure je v Makedonijo v 24 urah vstopilo 10.000 beguncev, je danes sporočila policija v Skopju. Podatkov o tem, koliko ljudi je v Makedonijo prišlo minulo noč, še ni. Po navedbah humanitarnih delavcev na makedonsko-grški meji se je sicer pritok beguncev nadaljeval tudi po 18. uri, zlasti do polnoči, nato pa se je nekoliko ustavil.
UNHCR je opozoril, da je nova begunska pot skozi Slovenijo podaljšala agonijo za več tisoč ljudi. Odločitev Madžarske, da zapre svoje meje pa je še povečala trpljenje in obup ljudi, ki imajo za seboj že tako zelo dolgo pot, je dejal Babar Baloch iz UNHCR.
Posadka izraelske jahte rešila iz morja 11 beguncev
Posadka na izraelski jahti, ki je plula v bližini grškega otoka Kastellorizo ob obali Turčije, je iz morja rešila skupino beguncev. Ti so se utapljali v morju po tem, ko se je njihov čoln prevrnil.
Rešili so 11 Sircev in Iračanov, med njimi tudi žensko, ki je v rokah držala mrtvega 6-mesečnega dojenčka. Rešeni begunci so dejali, da jih je bilo na čolnu še več, med njimi tudi noseča ženska in dva moška. Njihova trupla naj bi kasneje našle grške oblasti.
Begunce so z jahto pripeljali na kopno. Enega od njih so grške oblasti pridržale, saj ga sumijo tihotapljenja ljudi, kar so potrdili tudi begunci. Ostalim so dovolili vstop na otok.
Jahta pripada civilni šoli za navigacijo iz izraelskega mesta Ašdod in je bila ravno na izobraževanju, ko je plula ob turški obali.
V Egejskem morju v dveh dneh prestregli 2.500 migrantov
Grška obalna straža je v minulih dveh dneh v Egejskem morju prestregla več kot 2.500 beguncev, skoraj enako število pa jih je grške otoke doseglo z lastnimi sredstvi.
Na najbolj obremenjenem otoku Lezbos je ob tem znova prišlo do prepirov in prerivanj med begunci, ki so želeli biti čimprej registrirani, ker lahko potem z ladjami nadaljujejo pot na celino, od tam pa naprej v Evropo, je danes poročala grška javna televizija ERT1.
Centri za registracijo, t. i. hotspoti, so na Lezbosu po poročanju ERT1 že dosegli meje svojih zmožnosti. Dnevno naj bi bilo moč registrirati največ 2.500 ljudi, na registracijo že čaka več kot 5.000 beguncev, ves čas pa iz Turčije prihajajo novi in novi.
V nasprotju z napovedmi EU je doslej na obremenjene grške otoke prispelo le majhno število od obljubljenih 600 uradnikov iz drugih članic unije, ki naj bi nudili pomoč pri registraciji.
Po podatkih Mednarodne organizacije za migracije (IOM) je od začetka leta v Grčijo prispelo več kot 473.000 migrantov.
Turčija pravi, da ne bo gostila beguncev v nedogled
Turški premier Ahmet Davutoglu je danes izjavil, da Turčija ni koncentracijsko taborišče in da ne bo gostila beguncev v nedogled, ker bi to morda ustrezalo Evropski uniji.
"Ne moremo sprejeti dogovora v stilu 'dajte nam denar in bodo ostali v Turčiji'. To ni koncentracijsko taborišče," je dejal Davutoglu dan po srečanju z nemško kanclerko Angelo Merkel v Istanbulu, s katero sta govorila točno o tem, kako bi EU lahko pomagala Turčiji, da bi begunci iz Sirije ostali že na njenih tleh in ne bi nadaljevali poti proti Zahodni Evropi.
Merklova se je v nedeljo po srečanju z Davutoglujem in predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom zavzela za hitrejšo vizumsko liberalizacijo za Turčijo, a pod pogojem, če bo s turške strani prišlo tudi do hitrejšega sprejema sporazuma o vračanju nezakonitih prebežnikov. Po srečanjih v Istanbulu je izrazila optimizem, da obe strani kažeta pripravljenost na delitev bremen in da je obema v interesu, da se spoprimeta z valom beguncev.
EU in Turčija sta v četrtek sklenili tudi akcijski načrt za ukrepanje v begunski krizi, ki naj bi predvideval tri milijarde evrov pomoči Turčiji in pospešen proces vizumske liberalizacije v zameno za pomoč pri zajezitvi toka beguncev oziroma migrantov v EU, predvsem s ponovnim sprejemom migrantov, ki bi v Evropo prišli nezakonito.
Davutoglu je v nedeljo po srečanju z Merklovo dejal, da se bo Turčija potrudila pri preprečevanju nezakonitih migracij, vendar je hkrati opozoril, da begunske krize ne bo mogoče rešiti, če se ne bo razrešil konflikt v Siriji. S tem se je strinjala tudi Merklova.
