Družbe obvladujejo medije

Položaj, ko praktično ves dnevni tisk obvladujeta dve domači družbi, kaže, da cilj politikov v tranziciji ni bil zagotoviti pluralen tisk, ampak predvsem politično nadzorovane monopole, je zapisal predsednik ZNP Peter Jančič. Slovenija dobiva vse slabše ocene glede medijske svobode, pa meni predsednik DNS Grega Repovž.

V izjavi za javnost ob letošnjem svetovnem dnevu medijev je predsednik Društva novinarjev Slovenije (DNS) Grega Repovž zapisal, da se je Slovenija v precejšnjem deležu medijske produkcije in trga informacij "oddaljila od demokratičnih načel obveščanja, ki so zapisana v mednarodnih dokumentih, slovenski ustavi in medijski zakonodaji". Po Repovževih navedbah je Društvo novinarjev Slovenije v preteklih letih opozarjalo, da bo zaradi slabših pogojev in delovnih razmer v medijih, h katerim je pomembno prispevala oblast s svojimi zakonskimi spremembami ter posrednim in neposrednim posredovanjem v medijskih hišah, slabših ocen postopoma deležna tudi Slovenija.

"Žal se danes to dogaja: mednarodne institucije dajejo Sloveniji vsako leto slabše ocene glede svobode medijev," poudarja predsednik najštevilčnejše slovenske novinarske organizacije z nekaj več kot 1400 člani. Po njegovih besedah se takrat, kadar neodvisni medijski nadzor ne deluje, povečajo možnosti za zlorabo oblasti, korupcijo ter kršitve pravic posameznikov in posameznic.

Slovenija podobna Italiji?

Predsednik Združenja novinarjev in publicistov (ZNP) Peter Jančič pa je ob tej priložnosti med drugim zapisal, da kombinacija medijev, ki so v državni lasti in številnih komercialnih medijev v zasebni lasti, ne pomeni nujno, da bodo tisk in mediji opravljali vlogo, h kateri so v demokratičnih družbah zavezani.

Kot je pojasnil Jančič, se na področju lastništva tiska država sicer ni znašla v položaju, v kakršnem so nekatere nekdanje vzhodnoevrospke države, kjer posamične tuje korporacije lastniško obvladujejo vse največje medije. "Položaj, ko praktično ves dnevni tisk (z izjemo "brezplačnikov") obvladujeta dve domači družbi, je kvečjemu podoben italijanskemu", je prepričan. Cilj politikov v tranziciji po Jančičevo ni bil zagotoviti pluraren tisk, ampak predvsem politično nadzorovane monopole, ki oblasti ne bodo povzročali težav.

Združenje pri tem ne vidi velikih razlik pri ravnanju strank, ki so vladale v preteklosti in tak sistem ustvarile, in tistih, ki nam vladajo zadnja leta ter tega niso spremenile. Podobno je po besedah združenja pri medijih, ki so v javni lasti, kjer je tudi prišlo le do spremembe vpliva, sistem pa je ostal enak. "Spodbudno je vsaj, da oblast na najvišje upravne ali nadzorne službe v medijih ali v podjetjih, ki jih obvladuje, v zadnjih letih ne imenuje več ljudi iz obveščevalne službe kot v nedavni preteklosti ali nekdanjih predsednikov političnih strank," je še zapisal Jančič.

Medijska svoboda nazadovala

Ameriška nevladna organizacija Freedom House v letošnjem poročilu o svobodi medijev po svetu, ki ga tradicionalno objavijo pred svetovnim dnevom svobode medijev 3. maja, sicer ugotavlja, da je svoboda medijev po svetu v letu 2007 nazadovala. Slovenija se je letos kot svobodna država s 23 točkami uvrstila na 46. mesto, v letu 2006 pa si je delila mesta med 39. in 45.

Glede Slovenije Freedom House v svojem poročilu ugotavlja, da ustavni in pravni sistem zagotavljata svobodo medijev, čigar pravice so v veliki meri zaščitene. "Odnosi med mediji in vlado so med letom postali napeti in novinarji so obtožili vlado neposrednega in posrednega političnega ter gospodarskega pritiska na medije," med drugim piše poročilo.

'Kitajska je zapor za novinarje'

Generalni sekretar ZN Ban Ki Mun je ob svetovnem dnevu svobode tiska, ki ga svet obeležuje danes, pozval, naj si družba prizadeva, da bi pripeljali pred roko pravice odgovorne za napade na novinarje, izpostavil je tudi pomen dostopa do informacij. Iz Sveta Evrope so ob tem sporočili, da je izražanje kritičnih mnenj bistven pogoj za demokracijo.

Generalni sekretar ZN je dodal tudi, da dostop do informacij vsakemu izmed nas omogoča spremeniti svoja življenja in skupnost, v kateri živimo. Ban Ki Mun je izrazil spoštovanje vsem, ki delajo v težkih in nevarnih razmerah ter nam prinašajo nepristranske informacije. Pozval je še k delovanju za svobodo in varnost tiska povsod, so sporočili z ZN.

Obeležitvi tega dogodka se je pridružila tudi Parlamentarna skupščina Sveta Evrope. Njen poročevalec Andrew McIntosh je ob tej priložnosti povedal, da je izražanje kritičnih mnenj bistven pogoj za demokracijo. Le šibke vlade bodo uporabile zakon za utišanje političnih in družbenih razprav. V medijih pa potrebujemo bolj živahne politične razprave, je menil.

McIntosh je spomnil tudi, da je PS SE že sprejela vrsto resolucij, s katerimi je obsodila zapiranje opozicijskih novinarjev. Zagotovil je, da si bo skupščina še naprej prizadevala za demokratično svobodo, med njimi je tudi svoboda medijev.

Opozorilo Kitajski

Generalna skupščina ZN je 3. maj za svetovni dan svobode tiske razglasila leta 1993. Informacijski centri ZN v številnih mestih, med njimi Bruselj, Kairo, Dar es Salam, Harare, Lima, Lusaka, Manama, Rio de Janeiro, Teheran in Yaounde, pa tega dne pripravljajo številne aktivnosti v sodelovanju s svojimi društvi novinarjev.

Glasne kritike zaradi kršenja svobode tiska je letos bolj kot kdajkoli deležna Kitajska, letošnja gostiteljica olimpijskih iger. Svetovno združenje časopisov WAN jo postavlja v središče svoje obeležitve tega dne, nemško združenje časopisnih založnikov pa jo je oklicalo za "največji zapor za novinarje na svetu."

Generalni sekretar Organizacija ZN za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesca) Koičiro Matsura pa se je v odzivu omejil na zahtevo spoštovanja svobodnih medijev v vseh državah in spomnil na 19. člen splošne deklaracije človekovih pravic, kjer je že od leta 1948 utemeljena pravica do svobode mnenja in prostega dostopa do informacij.