Džuber sicer ni navedel držav, ki sodelujejo v koaliciji, so pa Katar, Kuvajt, Bahrajn in Združeni arabski emirati sami sporočili, da so se "odločili odgovoriti pozivu predsednika Hadija za zaščito Jemna in njegovih prebivalcev pred agresijo šiitskih milic Hutijev". Namero sodelovanja je potrdil tudi Egipt, po poročanju savdskih medijev pa naj želeli sodelovati tudi Pakistan, Jordanija, Maroko in Sudan.

Po poročanju medijev naj bi Savdska Arabija za operacijo v Jemnu predvidela 100 vojaških letal in 150.000 vojakov. Združeni arabski emirati naj bi sodelovali s 30 letali, Kuvajt in Bahrajn s po 15, Katar pa z desetimi. Jordanija, Maroko in Sudan naj bi za operacijo predvideli po šest vojaških letal. ZDA pa so operaciji zagotovile logistično in obveščevalno podporo.

Cene nafte zaradi konflikta poskočile

Zaradi konflikta v Jemnu so se cene nafte v današnjem azijskem elektronskem poslovanju zvišale. Vlagatelje skrbi, da bi nasilje lahko prizadelo trgovanje s surovinami na Bližnjem vzhodu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Za 159-litrski sod teksaške lahke nafte z dobavnim rokom maja je bilo treba v elektronskem trgovanju na newyorški borzi popoldne po singapurskem času odšteti 51,11 dolarja, kar je 1,90 dolarja več kot v sredo. Severnomorska nafta brent z majskim dobavnim rokom se je v Londonu podobno podražila za 1,95 dolarja na 58,43 dolarja za sod.

Do podražitve je prišlo po objavi novice, da je bil jemenski predsednik Abedrabo Mansur Hadi premeščen na "varno lokacijo", potem ko so bojna letala napadla njegov predsedniški kompleks v mestu Aden, kjer je Hadi vzpostavil začasno prestolnico.

Hutiji: Gre za vojno napoved

Predstavnik Hutijev je letalske napade označil za vojno napoved. Kot je poudaril, bi lahko konflikt v Jemnu zaradi napadov prerasel v vojno v regiji.

Tudi iranske oblasti, ki veljajo za podpornike Hutijev, so že ostro obsodile napade, ki jih koalicija držav na čelu s Savdsko Arabijo izvajajo v Jemnu. Tiskovna predstavnica iranskega zunanjega ministrstva Marzie Afham je tako poudarila, da gre za "nevaren korak", ki pomeni kršitev "mednarodnih obveznosti in nacionalne suverenosti". Dejala je še, da se bodo zaradi vojaške operacije razmere še dodatno zapletle, kriza se bo razširila in ne bo več možnosti za mirno rešitev notranjepolitične krize v Jemnu.

Rusko zunanje ministrstvo je vse vpletene v vojaško operacijo v Jemnu pozvalo, naj nemudoma ustavijo napade. "Prepričani smo, da je moč nesoglasja v Jemnu rešiti samo z dialogom," so poudarili. Nad razmerami so zaskrbljene tudi kitajske oblasti.

Šiitski uporniki so že lani zavzeli prestolnico Sano, te dni pa so začeli osvajati mesto Aden. Gre za mesto, v katerem je jemenski predsednik Abedrabo Mansur Hadi vzpostavil začasno prestolnico.

Zakaj so se odločili za operacijo?

Kot je pojasnil Džuber, je namen operacije "braniti in podpirati legitimno jemensko vlado in preprečiti radikalnemu gibanju Hutijev, da prevzamejo nadzor nad državo". Zaenkrat je operacija omejena na zračne napade na različne tarče v Jemnu, mobilizirajo pa tudi že drugo vojaško opremo. Koalicija bo storila, "karkoli bo potrebno", je napovedal.

Kaj so napadli?

Po navedbah vojaških virov so bile tarče napadov položaji upornikov v Sani, vključno z mednarodnim letališčem in predsedniškim kompleksom, ki so ga uporniki zasedli januarja. V Sani je slišati močne eksplozije, prebivalci te navajajo tudi v zračnem oporišču Al Anad, severno od mesta Aden, ki so ga Hutiji zasedli v sredo, a so jemenske sile danes znova prevzele nadzor na območju.

Hadi naj bi že včeraj pobegnil iz mesta, a so njegovi predstavniki sporočili, da je še vedno na širšem območju Adna.

Zakaj spor in spopadi?

Jemen je zdrsnil v kaos leta 2012, ko so državo zajeli množični protesti in prisilili dolgoletnega predsednika Alija Abdulaha Saleha k odstopu. Zatem se je začelo nasilje med šiitskimi Hutiji na eni strani ter sunitskimi plemeni, ki podpirajo sedanjega predsednika Hadija.

Hutiji so septembra lani prevzeli nadzor v Sani in v večini severnega Jemna. Za nekaj časa so tudi zajeli predsednika Hadija, a mu je uspelo pobegniti in si je v Adnu ustvaril začasno prestolnico svoje vlade.

Vzpon Hutijev v Jemnu po arabski pomladi

V Jemnu šiitski Hutijski uporniki že več mesecev obvladujejo dele Jemna. V času bivšega predsednika Alija Abdulaha Saleha so bili njihovi poskusi upora krvavo zatrti. Po Salehovem odstopu so se Hutiji vrnili kot politična sila. Sledijo ključni dogodki v Jemnu po letu 2011, kot jih navaja nemška tiskovna agencija dpa:

januar 2011 - V Jemnu se po vzoru arabske pomladi začnejo množični protesti proti dolgoletnemu voditelju Salehu. Njegov režim odgovori z nasiljem nad protestniki.

januar 2012 - Saleh preda oblast podpredsedniku Abedrabu Mansurju Hadiju. Po uradnih podatkih je v leto dni trajajočih protestih proti Salehu umrlo več kot dva tisoč protestnikov.

marec 2013 - Narodni dialog naj bi omogočil prehod k demokraciji v Jemnu. Več političnih skupin, med njimi tudi Hutiji, se loti pisanja nove ustave. Na severu države pride do spopadov med salafističnimi skupinami in Hutiji. Zaradi tega se v začetku leta 2014 Hutiji ogradijo od rezultatov konference, ki pripravlja ustavo.

september 2014 - Okoli 30.000 Hutijev začne z obleganjem prestolnice Sana. Zasedejo pomembne vladne stavbe. Oktobra Hutiji od predsednika Hadija, ki ga podpirajo sunitska plemena, izsilijo spremembe v vladi. Na vzhodu in jugu Jemna Hutiji napredujejo.

januar 2015 - Hutiji v Sani s tanki obkolijo predsedniško palačo. Za Hadija in več članov jemenske vlade odredijo hišni pripor. Jemenski predsednik ponudi odstop.

februar 2015 - Hadi se zateče v mesto Aden na jugu Jemna in mesto razglasi za novo prestolnico. Hutiji začnejo s pohodom na Aden.

marec 2015 - Hutiji s pomočjo pristašev bivšega predsednika Saleha osvojijo še zadnjo vojaško bazo pred Adnom. Hadi zaprosi arabske sosede za posredovanje. Sam se skrije. Savska Arabija začne z zračnimi napadi na šiitske upornike.