Hrvaški sabor potrdil premierja Andreja Plenkovića in njegovo desnosredinsko vlado

Po celodnevni razpravi je večina hrvaških poslancev danes potrdila 14. hrvaško vlado, ki jo bo vodil premier Andrej Plenković. 

Vlado mandatarja Plenkovića je podprlo 91 od 139 poslancev, ki so bili prisotni med glasovanjem. Proti je glasovalo 45 poslancev, trije so se vzdržali. Po glasovanju so vsi člani vlade tudi zaprisegli.

V desnosredinski vladi, ki jo sestavljata HDZ in Most neodvisnih list, bo 19 ministrstev in 20 ministrov.

Nova hrvaška vlada bo imela štiri podpredsednike, ki bodo tudi ministri.

Podpredsedniki vlade bodo zunanji minister Davor Ivo Stier, minister za obrambo Damir Krstičević, ministrica za gospodarstvo, podjetništvo in obrt Martina Dalić in minister za upravo Ivan Kovačić (Most).

Poleg nekaj novih obrazov bo tudi nekaj manj kot polovica bodočih ministrov nadaljevala svoje delo iz prejšnje vlade HDZ in Mosta.

Tako bodo delo nadaljevali ministri za finance Zdravko Marić, minister za morje, promet in infrastrukturo Oleg Butković, minister za veterane Tomo Medved, minister za prostorsko ureditev in gradbeništvo pa Lovro Kuščević, ki so vsi iz HDZ.

Člani Mosta Vlaho Orepić, Ante Šprlje in Slaven Dobrović bodo tudi v prihodnje ministri za notranje zadeve, pravosodje ter varstvo okolja.

Nov obraz v vladi bo Nada Murganić, ki bo vodila novo ministrstvo za demografijo, družino, mlade in socialno politiko. V vladi bosta še dve ministrici, in sicer Nina Obuljen Koržinek za kulturo in Gabrijela Žalac za regionalni razvoj in sklade EU.

Minister za kmetijstvo bo Tomislav Tolušić, za znanost, izobraževanje in šport Pavo Barišić, za zdravstvo Milan Kujundžić, za delo in pokojninski sistem Tomislav Ćorić ter za turizem Gari Cappelli.

Minister brez listnice bo Goran Marić. Neuradno naj bi po naslednji spremembi zakona o vladi prevzel ministrstvo za državno premoženje.

Krepitev gospodarstva in demografska prenova

Plenković je med današnjo predstavitvijo programa svoje vlade v štiriletnem mandatu poslancem napovedal, da se bodo osredotočili na krepitev gospodarstva in demografsko prenovo ter družbeno pravičnost in solidarnost.

Med prvimi potezami nove vlade je napovedal davčno reformo, nadaljevali bodo tudi reformo izobraževalnega sistema. Poudaril je, da bodo izvajali politiko nacionalne enotnosti namesto ideoloških delitev ter da bo njegova vlada gradila politično stabilnost in pravno varnost.

Poslanci levosredinskih opozicijskih strank so opozorili na površnost vladnega programa ter izpostavili, da Plenković ni povedal, kako namerava uresničiti napovedane cilje. Ne pričakujejo, da bo nova vlada bolj uspešna, kot je bila prejšnja, ki jo je sabor junija odpoklical.

Iz SDP so Plenkovića posebej opozorili na pripombe številnih pripadnikov znanstvene skupnosti zaradi izbire univerzitetnega profesorja Pava Barišića za ministra za znanost, izobraževanje in športe. Kot so pojasnili, kariero 57-letnega Barišića spremlja vrsta afer, vključno z domnevnimi finančnimi malverzacijami.

Pozdravili so tudi, da v vladi ne bo več protislovnega ministra za kulturo Zlatka Hasanbegovića kot tudi zunanjega ministra Mira Kovača.

Plenkovićeva odločitev o novi ministrici za kulturo je razjezila desničarske skrajneže v HDZ, ki so na spletnih omrežjih ostro napadli novega premierja in ga označili celo za "udbaša".

Na ministrske položaje bo odšlo 14 poslancev, ki so bili izvoljeni v saboru na predčasnih parlamentarnih volitvah 11. septembra. Večina njihovih zamenjav so ženske, kar bo nekoliko popravilo nizek odstotek poslank v 151-članskem v hrvaškem saboru.

Po pridobitvi podpore za premierja je Plenković odšel v Banske dvore na primopredajo oblasti z dosedanjim predsednikom hrvaške vlade Tihomirjem Oreškovićem.

Plenković se bo kot hrvaški premier udeležil rednega vrha držav članic Evropske unije, ki v četrtek in petek v Bruslju.

Iz Bruslja v hrvaško notranjo politiko

Plenković je 12. hrvaški premier od osamosvojitve države. Na čelo HDZ in hrvaške vlade je prispel iz Evropskega parlamenta, kjer je bil tri leta poslanec Evropske ljudske stranke (EPP). V Evropski parlament je bil izvoljen na prvih hrvaških evropskih volitvah leta 2013, preden je država vstopila v EU, nato pa je postal poslanec tudi na rednih evropskih volitvah leta 2014.

Na vrh HDZ se je zavihtel julija letos kot edini kandidat na strankarskih volitvah po odstopu njegovega predhodnika Tomislava Karamarka. V HDZ se je včlanil leta 2011 na povabilo nekdanje hrvaške premierke in predsednice stranke Jadranke Kosor. Na takratnih parlamentarnih volitvah je bil izvoljen tudi za poslanca v saboru.

Plenković je začel graditi diplomatsko kariero v prvi polovici 90. let. Med drugim je bil med letoma 2005 in 2010 namestnik hrvaškega veleposlanika v Parizu, potem pa leto dni tudi državni sekretar za evropske integracije na hrvaškem zunanjem ministrstvu.

V sedanjem sklicu Evropskega parlamenta je bil podpredsednik odbora za zunanjo politiko in predsednik odbora za parlamentarno sodelovanje med EU in Ukrajino.

Predstavlja se kot zmeren krščanski demokrat, ki je HDZ vrnil podobo desnosredinske državotvorne ljudske stranke, potem ko je njegov predhodnik stranko povezal s skrajno desnico.

Na predčasnih parlamentarnih volitvah je uspel povrniti zaupanje volivcev v HDZ tudi z izogibanjem ideološkim spopadom s političnimi nasprotniki. Potem je v javnomnenjskih raziskavah zasedel vrh lestvic priljubljenosti, ki je bil dolga leta "rezerviran" za predsednike države, vključno s sedanjo hrvaško predsednico Kolindo Grabar-Kitarović.