V tibetanski prestolnici, ki je pod nadzorom policije in vojske, je trenutno mirno. Na ulicah Lhasa so v velikem številu prisotni oboroženi vojaki. Oblasti pozivajo ljudi, naj ostanejo doma, hišne preiskave pa se vrstijo.
Nasilje pa se je preselilo v sosednje province, kjer živijo Tibetanci. Protestniki so se spopadli z varnostnimi silami, metali molotovke, sežigali avtomobile in uničevali trgovine.
Umrlo 80 oseb
Tibetanska vlada v izgnanstvu je danes v indijski Dharamsali sporočila, da je v nasilju v Tibetu umrlo 80 ljudi, 72 jih je bilo ranjenih. Podatke so prejeli prek telefonskih pogovorov in od prič. Kitajske oblasti so medtem razglasile "ljudsko vojno" proti avtorjem nasilja v Lhasi.
Med smrtnimi žrtvami je tudi pet deklic, ki so bile ubite izven Lhase, obstajajo pa tudi nepotrjene informacije o mrtvih v provinci Sečuan, je še povedal tiskovni predstavnik tibetanske uprave v izgnanstvu Thubten Samphel. Dodal, je da je večina mrtvih Tibetancev, hkrati pa priznal, da je podatke o mrtvih težko preveriti. Vodja tibetanskega parlamenta v izgnanstvu Karma Chonphel je tako omenjal celo nepotrjene številko 1000 mrtvih od 10. marca.
Kitajske oblasti so medtem po današnjem poročanju kitajskih medijev napovedale "ljudsko vojno" proti snovalcem nasilja v Lhasi. Tako naj bi lokalne oblasti na sobotnem kriznem zasedanju pod vodstvom regionalnega vodje Komunistične stranke Zhang Qinglija poudarile, da je potrebno "začeti ljudsko vojno proti delitvi in za ohranjanje stabilnosti". Oblasti so tudi ponovile uradne obtožbe o zaroti, ki naj bi jo kovali privrženci dalajlame s ciljem neodvisnosti.
Natančne okoliščine petkovega nasilja v Lhasi, ki je po kitajskih uradnih navedbah terjalo 10 mrtvih, niso znane. Po navedbah turistov je bilo v Lhasi nemirno tudi v soboto, ko naj bi bilo v tibetanski prestolnici slišati strele. Medtem so tamkajšnje oblasti sporočile, da je bilo v Lhasi, ki jo obkrožajo varnostne sile, davi mirno. Oblasti so še sporočile, da v Tibetu niso razglasili izrednih razmer. Dostop turistov do Tibeta je sicer od sobote prepovedan.
V soboto so protesti potekali ne le v Lhasi, ampak tudi drugod po Tibetu in v provincah Gansu in Sečuan. Proti protestnikom naj bi varnostne sile med drugim uporabile solzivec in streljale v zrak. Najmanj tisoč Tibetancev v izgnanstvu pa se je danes zbralo na protestih v Dharamsali. Dogodke v Tibetu so označili za genocid.
Tokratni protesti v Tibetu naj bi bili bolj krvavi od tistih leta 1989. Sovpadli so z 49. obletnico vstaje v Lhasi, ki je privedla do izgona tibetanskega vodje dalajlame.
Dalajlama zahteva preiskavo
Zaradi nedavnih nemirov in nasilja v Tibetu je Dalajlama
zaprosil za mednarodno preiskavo. Duhovni voditelj je na novinarski
konferenci v Indiji obsodil, kot temu pravi, kitajski 'kulturni
genocid'. ''Tibetanski narod se sooča z resno nevarnostjo. Problem obstaja, pa če Kitajska to prizna ali ne,''
je povedal novinarjem. Poudaril je, da ima mednarodna skupnost 'moralno
obveznost' spomniti Kitajsko, naj bo dobra gostiteljica Olimpijskih
iger, in dodal, da si Kitajska zasluži gostiti igre.
Mednarodne organizacije za varstvo človekovih pravic so zaradi nasilja v Tibetu danes od Združenih narodov zahtevale neodvisno preiskavo. Amnesty International (AI) je tako kitajske oblasti pozval, naj dovolijo neodvisno preiskavo ZN. Ob tem je AI Kitajsko pozval, naj bo v svojem odzivu na proteste zadržana in naj izpusti aretirane, ki so jih prijeli med protesti.
Tudi ameriška državna sekretarka Condoleezza Rice je kitajsko vlado v zvezi s protesti v soboto pozvala k zadržanosti, vse strani pa, naj se vzdržijo nasilja. Riceova je v sporočilu State Departmenta tudi izrazila globoko užaloščenost zaradi petkovih protestov, ki so privedli do človeških žrtev. Zaradi poročil o zelo povečani policijski in vojaški navzočnosti v Lhasi pa je izrazila zaskrbljenost.
KOMENTARJI (18)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.