'Italija naj čim hitreje razjasni situacijo'

Obresti na 10-letne obveznice italijanske države so v sredo presegle psihološko mejo sedem odstotkov, ki velja za mejo, do katere bo država še sposobna odplačevati svoje dolgove. Po poročanju CNN so bili zahtevani donosi na italijanske obveznice že v sredo zjutraj 7,3 odstotka. Po poročanju Daily Maila pa so obresti na obveznice že čez dan narasle tudi do 8,1 odstotka.

Ta meja sicer ni fiksna, zmožnost odplačevanja dolgov pa je tudi odvisna od tega, koliko časa ostanejo obresti na obveznice tako visoke. Za primerjavo: Irska je dobila mednarodno pomoč, ko so obresti na obveznice dosegle osem odstotkov, obresti na grške obveznice so dosegle 10 odstotkov, portugalske pa 9 odstotkov.

Za Italijo in Španijo, ki sta tretja in četrta največja ekonomija EU, je veljalo, da sta preveliki, da bi padli, še piše CNN. Čeprav so države drugim državam finančno pomagale, obstaja bojazen, da je Italija preprosto prevelika, da bi ji lahko pomagali, če bi zašla v resno krizo.

Italija rekordno drago do svežega denarja

Italija je sicer na današnji dražbi 12-mesečnih zakladnih menic zbrala pet milijard evrov, za svež denar pa je bila prisiljena pristati na rekordno visoko obrestno mero. Povprečna zahtevana donosnost je namreč znašala 6,087 odstotka, kar je največ za menice z ročnostjo leta dni od uvedbe evra naprej.

Današnja prodaja italijanskih državnih dolžniških vrednostnih papirjev je bila prva po torku, ko je italijanski premier Silvio Berlusconi napovedal, da bo po potrditvi programa stabilnosti v parlamentu, torej po potrditvi protikriznih ukrepov, ki jih je obljubil Evropski uniji, odstopil.

Politična situacija v Italiji ne pomaga

Z Berlusconijevo napovedjo pa je v Italiji zavladala politična negotovost. Tako je nemška kanclerka Angela Merkel Italijo danes pozvala, da čim hitreje razjasni politične razmere, ki so nastale. Kot je poudarila, je to ključno za povrnitev kredibilnosti države. Poleg imenovanja političnega vodstva v državi je nujno tudi čimhitrejše sprejetje paketa varčevalnih ukrepov, je še dejala in dodala: "Imam vtis, da je Italija na pravi poti, a čas pritiska."

Da bo Berlusconi odstopil takoj po sprejemu ukrepov pa je zatrdil tudi italijanski predsednik Giorgio Napolitano, kar pa bi se lahko zgodilo že to soboto. Predsednik je v sredo zvečer imenoval ekonomista in nekdanjega evropskega komisarja Maria Montija za dosmrtnega senatorja. Tako se bo italijanska vladna kriza očitno končala z imenovanjem tehnične vlade z Montijem na čelu. Potem ko so ga podprli v največji opozicijski stranki, Demokratski stranki, naj bi ga podprl tudi Berlusconi. Je pa Montija zvečer sprejel tudi Napolitano. Iz urada Napolitana so o obisku Montija sporočili, da gre za "vljudnostni obisk".

Ali se mora območje evra pripraviti na izstop Italije?

Vse hujša kriza pa je prisilila predsednika Evropske komisije Joseja Manuela Barroso, da je izdal ostro opozorilo o verjetnem scenariju evrskega razkola. Kot poroča Reuters, potekajo prav o tem že poglobljeni pogovori med nemškimi in francoskimi oblastmi.

Diplomatski pogovori med Parizom, Berlinom in Brusljem naj bi potekali celo v smeri verjetnosti, da bo ena ali več držav izstopila iz območja evra, s tem pa naj bi se ekonomsko jedro evroobmočja okrepilo. Če tega ne bodo storili, obstaja verjetnost, da bodo močno upadli družbeni produkti držav članic, s čimer bi bilo ogroženo na milijone delovnih mest.

Nemška vlada namigovanja zanika in poudarja, da si ne prizadeva za krčenje evroobmočja, temveč si prizadeva za utrditev evrskega bloka kot sedanje celote. Merklova je zatrdila, da si Nemčija prizadeva za ohranitev območja evra v sedanji obliki. "Imamo en sam cilj in to je stabilizirati območje evra, kakršno je danes, ga narediti konkurenčnejšega, doseči napredek pri uravnoteženju proračunov," je dejala.

Klic k spremembam pogodb o članstvu v Evropski uniji sledi predlogu francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja, ki zagovarja uvedbo Evrope dveh hitrosti. Ključ delitve bi bil podatek, koliko posamezne države poglabljajo integracijo Unije, na trdno jedro ekonomsko stabilne Evrope pa bi bile bolj ohlapno navezane nove članice iz ekonomskega obrobja.

Evropska centralna banka je kot protikrizni ukrep uvedla nakup večje količine italijanskih obveznic, nadaljnjim ukrepom pa se odpovedujejo, tako so italijanske 10-letne obveznice obstale na meji sedmih procentov, kar pa ne zadošča za potešitev apetitov velikih vlagateljev. Ekonomski zlom Italije bi pomenil avtomatično razpad evroobmočja, očiten strah pred tem pa odraža že stanje francoskih obveznic, ki so kot nemške dosegle s 140 točkami rekordno dno v času, odkar imamo evro.

Christine Lagarde, predsednica Mednarodnega denarnega sklada, je na finančnem forumu v Pekingu evropsko dolžniško krizo primerjala z "izgubljenim desetletjem“ japonskega gospodarstva. Če ne bodo vsi vpleteni ukrepali odločno in hitro ter družno, se lahko spirala nestabilnosti in kolapsa razširi na ravni svetovnega gospodarstva, poudarja Lagardejeva.

Finančni ministri evrskega območja so se v ponedeljek dogovorili o 440 milijard evrov težkem denarnem skladu, s katerim bi pred grškim scenarijem obvarovali gospodarstva, kot sta italijansko in špansko. Velik dvom v uresničitev načrtov pa se postavlja ob vprašanju, ali bo Italija dejansko zmogla poplačati 1,9 trilijona evrov dolga. Tako se bodo že decembra predvidoma dogovorili o možnosti finančne okrepitve sklada evropske finančne stabilnosti EFSF.

Spremljajte 24ur.com na Facebooku in Twitterju!