'Na žalost moramo pozabiti na Evropo s 27 članicami'

Potem ko so zahtevani donosi na italijanske desetletne obveznice presegli še vzdržno mejo 7 odstotkov, kar odraža zaskrbljenost vlagateljev, da utegnejo izgubiti naloženi denar, je francoski predsednik Nicolas Sarkozy pozval k Evropi dveh hitrosti.

V tej bi članice evroobmočja pospešeno poglabljale medsebojne vezi, medtem ko bi bila rastoča skupina držav, ki nimajo evropske valute, ohlapnejše povezana. Gre za signal, da utegnejo biti nekatere države evroobmočja prisiljene opustiti skupno valuto, saj bi lahko v nasprotnem primeru propadel projekt skupne evropske valute.

Nemška kanclerka Angela Merkel je danes dejala, da ''politična skupnost, ki ne glede na to, kaj se dogaja po svetu, razlaga, da ne more spremeniti svojih pogodbenih temeljev, nima možnosti za preživetje''. Dejala je, da so potrebne globoke strukturne reforme samih temeljev evropskega projekta.

Fischer, ki je kot nemški zunanji minister med letoma 1998 in 2005 trdno stal za evropskim projektom, je dodal, da Evropa vedno bolj postaja ''transferna unija'', v kateri bogatejše države iz težav rešujejo manj premožne države. ''Vsakdo, ki to zanika, laže sam sebi,'' pravi.

Predsednik Sveta Evrope Herman Van Rompuy pa nasprotno zagovarja ohranitev v evroobmočju vseh držav, ki so prevzele evro. ''Namen je ohraniti evroobmočje z vsemi članicami na krovu,'' je Van Rompuy dejal na srečanju s švicarsko zunanjo ministrico Micheline Calmy-Rey.

Šefinja Mednarodnega denarnega sklada Christine Lagarde je na finančnem forumu v Pekingu dejala, da utegne evropska dolžniška kriza svetovno ekonomijo pahniti v ''izgubljeno desetletje''. ''Če ne bomo pogumno ukrepali, če ne bomo ukrepali skupaj, obstaja tveganje, da bo svetovno gospodarstvo strmoglavilo v spiralo negotovosti, finančne nestabilnosti in potencialnega zloma globalnega povpraševanja … obstaja tveganje tega, čemur nekateri komentatorji že pravijo izgubljeno desetletje.''