Dogovor potrošnikom v vsej EU prinaša enotna pravila za uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov v primeru, ko ima blago, kupljeno neposredno v trgovini ali na spletu, napako.
Uvaja se hierarhija jamčevalnih zahtevkov
Slovenija se je ves čas pogajanj intenzivno zavzemala za ohranitev visoke nacionalne ravni varstva potrošnikov. Ocenjuje, da je sprejeto besedilo uravnotežen kompromis med varstvom pravic potrošnikov in interesi podjetij, je pojasnila pravosodna ministrica Andreja Katič.
Uvaja se hierarhija jamčevalnih zahtevkov, tako da bo lahko potrošnik v primeru blaga z napako najprej zahteval neodplačno odpravo napake, in sicer popravilo ali zamenjavo blaga, šele v drugi fazi pa znižanje kupnine ali odstop od pogodbe.

Bo pa lahko v primeru, ko se napaka na blagu pojavi v manj kot 30 dneh od izročitve blaga, uveljavil pravico do zavrnitve - lahko bo odstopil od pogodbe in zahteval vračilo kupnine.
Glede na to, da takšen sistem predvideva tudi predlog nove slovenske potrošniške zakonodaje, je bila vključitev te pravice v besedilo direktive ključna za slovensko podporo novim pravilom.
Članice lahko za določeno blago določijo fiksna obdobja za zamenjavo in popravilo
Poleg tega dogovor predvideva, da lahko članice za določene kategorije blaga določijo fiksna obdobja, ki veljajo kot razumna za popravilo in zamenjavo, kar bo potrošnika varovalo pred prodajalčevim zavlačevanjem odprave neskladnosti.
V evropski organizaciji za varstvo potrošnikov Beuc dogovor komentirajo z oceno, da so se članice pravilno odločile, da niso poskušale oslabiti teh potrošniških pravic, temveč so poiskale možnosti za njihovo izboljšanje.
V potrošniški organizaciji so kot ključni izboljšavi izpostavili odločitev, da se v prvem letu po nakupu blaga v EU breme dokaza o ustreznosti blaga ob nakupu naloži prodajalcu, ter vključitev "pametnega" blaga, na primer telefonov in televizij, v direktivo.
Obžalujejo pa uvedbo hierarhije jamčevalnih zahtevkov, saj ta po navedbah Beuc za države, kot so Grčija, Portugalska in tudi Slovenija, pomeni, da bodo morale znižati svoje standarde.
V teh državah namreč ni hierarhije uveljavljanja zahtevkov, medtem ko predlog direktive predvideva strogo določen postopek, kjer se lahko najprej zahteva samo popravilo ali zamenjava, šele kasneje pa tudi možnost vračila ali znižanja kupnine.
Dosežen dogovor je izhodišče članic za pogajanja z Evropskim parlamentom, v katerih so še mogoče spremembe.
V Zvezi potrošnikov Slovenije kritični do predlogov sprememb
podobno kot Beuc je tudi Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) slovenske predstavnike še pred zasedanjem pozivala, naj ne pristanejo na zmanjšanje obstoječih pravic, ki jih imajo potrošniki v Sloveniji in v številnih drugih državah EU.
Obstoječa direktiva vse našteto določa kot minimalne pravice, ki jih morajo zagotoviti države. To pomeni, da lahko države članice v zakonodaji sprejmejo višje standarde varstva potrošnikov (tak primer je naš Zakon o varstvu potrošnikov), so zapisali pri ZPS.
"Nova pravila pa bi predpisovala enotno ureditev po vseh državah, brez možnosti drugačne ureditve, kar lahko v nekaterih državah, med katerimi je tudi Slovenija, ogrozi že obstoječe pravice potrošnikov," sporočajo iz ZPS.
Matjaž Jakin iz pravne pisarne ZPS ob tem opozarja, da je nesprejemljivo, da se zgolj zaradi harmonizacije pravil po celotni EU v nekaterih državah, med njimi tudi v Sloveniji, niža obstoječa raven varstva potrošnikov: "Vsaka sprememba skupnih evropskih pravil varstva potrošnikov naj standarde v državah članicah zviša, ne pa znižuje. S spremembami, ki bi potrošnikom odvzele že obstoječe pravice, bi Evropska unija številnim potrošnikom poslala zelo slab signal."
Po drugi strani pa pozdravljajo novosti v zvezi s t.i. "pametnim blagom" (t.i. smart goods), saj trenutna zakonodaja tega področja ne ureja. Gre za blago z že vgrajeno programsko opremo ali povezavo z digitalno storitvijo, kot so na primer pametni telefoni in televizije, kjer za enkrat ni enotnih pravil glede posodobitev in drugih pomembnih vidikov takega blaga.
KOMENTARJI (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.