Dobički in smrt v kraljestvu premoga: V BiH gradijo nove termoelektrarne

Medtem ko v Madridu poteka maratonska podnebna konferenca, na kateri se predstavniki držav prerekajo o tem, kako se boriti proti globalnemu segrevanju in njegovim posledicam, pa v nekem "pozabljenem" delu Evrope, prebivalci na lastni koži izkušajo posledice katastrofalne okoljske politike.

Kljub negativnim vplivom na okolje in zdravje številni opozarjajo, da oblasti v BiH ne delajo veliko na tem, da bi zmanjšale odvisnost od fosilnih goriv. Zakaj bi nekdo zavestno uničeval lastno okolje in zdravje prebivalcev? Odgovor je preprost: zaradi denarja.

Zajetne zaloge premoga in dobičkonosnost poslovnega modela izvažanja elektrike, pridobljene v starih elektrarnah, skoraj povsem onemogočajo izpolnjevanje kriterijev, ki jih je zastavil Pariški podnebni sporazum, piše Euronews. Trgovanje s premogom je tako vse bolj dobičkonosno za lastnike kapitala in katastrofalno škodljivo za večino ostalih prebivalcev.

Zdravje v zameno za dobiček

Vseh pet elektrarn v Bosni poganja premog. V tretjem največjem mestu v BiH stoji Termoelektrarna Tuzla, ki skupaj z gostim prometom, drugimi težkimi industrijami in 'domačo porabo' premoga za ogrevanje stanovanj Tuzlo uvršča na sam vrh po onesnaženosti zraka in slabi kvaliteti življenja na Balkanu in v Evropi. Onesnaženje v mestu je namreč kar 6,5-krat večje od standardov sprejemljivosti, ki jih je zastavila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO).

Po uradno objavljenih podatkih emisije tuzelske elektrarne znašajo 896 ton delcev PM2.5 letno, kar je največ v državi. Podatek pa je zaskrbljujoč. Namreč delci PM10 in PM2.5, ki jih vdihavamo, lahko absorbirajo strupene snovi, kot so sulfati, nitrati, kovine in hlapne spojine. "Število rakavih obolenj v okoliških krajih se je zelo povečalo," opozarja Denis Žisko z Nacionalnega centra za ekologijo in energijo.

Junijsko poročilo o zdravju prebivalstva navaja, da je 8 od 41 smrti zaradi pljučnega raka, 29 odstotkov smrti zardi kardiovaskularnih zapletov ter 17 odstotkov smrti ljudi po 30. letu starosti neposredna posledica učinkovanja delcev PM2.5. Aktivist Goran Stojak je za Euronews povedal, da imajo otroci, rojeni v Tuzli in okolici, pogoste težave z respiratornimi obolenji že od rojstva. Tako ima 23 odstotkov otrok diagnosticiran bronhitis. "Umetno jezero, ki se nahaja v bližini termoelektrane, služi kot odlagališče odpadnega pepela. V sušnem obdobju voda izhlapi in prah, poln težkih kovin, odnese z vetrom neposredno v mesto," opozarja Stojak.

Kurjenje s premogom je prebivalcem Tuzle po izračunih Nacionalnega centra za ekologijo in energijo odvzelo skupno 4900 let življenja in 131 tisoč delovnih dni. Raziskava, ki so jo leta 2016 izvedle lokalne nevladne organizacije, pa izpostavlja, da zaradi vpliva onesnaževanja na zdravje prebivalcev država vsako leto zapravi od 390 milijonov do 1,134 milijarde evrov. Ker onesnažen zrak potuje tudi preko meja države, nevladna organizacija Heal ocenjuje, da se stroški celo približujejo trem milijardam evrov.

Premog kot del politično-ekonomskega modela

Kljub visokemu davku se politika in gospodarstvo BiH ne želita rešiti termoelektrarn in rudnikov premoga, saj ti predstavljajo steber premogovnega sistema. "Energetski sektor prejema velike državne subvencije, ki pokrivajo izgube rudnikov in omogočajo umetno nizke cene elektrike," je prepričan profesor zeniške univerze Samir Lemeš. "Politične stranke nadzirajo industrijo in na izvršilne položaje postavljajo svoje kadre, ki nato zaposlujejo še več ljudi iz svojih interesnih krogov."

Tako dobički izvoza električne energije ostajajo v rokah peščice, medtem ko prebivalstvo plačuje v obliki davkov in uničenega zdravja. "Paradoksalno, država BiH se trenutno zadolžuje pri tujih bankah, saj želi graditi nove termoelektrarne. Gre za naložbe, ki bodo poplačane šele v prihodnosti, verjetno takrat, ko bo BiH že članica Evropske unije," meni Žisko. Na tej točki nas sledi pripeljejo tudi do Slovenije. Namreč, konzorcij, ki ga sestavljajo italijanska Intesa Sanopaolo, ruska Sberbank in slovenska NLB, je bil edini ponudnik, ki je Elektroprivredi Bosne in Hercegovine zagotovil 74 milijonov evrov za 15-odstotno financiranje premogovne elektrarne Tuzla 7. Preostali denar, 614 milijonov evrov, naj bi zagotovila kitajska banka Exim. Mnogi svarijo, da gre za ponovitev zgodbe slovenskega TEŠ 6.

Težava, s katero se bodo čez nekaj let morali soočiti t. i. premogovniški lobiji v BiH, pa je razogličenje gospodarstva, ki se ga bo morala država lotiti, če bo želela postati del Evropske unije. Bosna in Hercegovina ima sicer veliko rek, ki so primerne za postavitev hidroelektrarn, vendar zaenkrat pravih pobud za zmanjšanje odvisnosti od premoga še ni. Tuzla in Sarajevo pa medtem čvrsto ostajata eni najbolj onesnaženih mest v Evropi.