Kot je na novinarski konferenci po končanem srečanju povedal turkmenistanski predsednik Saparmourat Niazov, udeleženci tega "zgodovinskega" srečanja - Rusije, Kazahstana, Turkmenistana, Azerbajdžana in Irana - niso mogli sprejeti odločitve glede podpisa sporazuma.
Iran je namreč zahteval razdelitev jezera na pet enako velikih delov, medtem ko so se štiri nekdanje sovjetske republike zavzele, da bi bila razdelitev sorazmerna z dolžino kaspijske obale. To pa bi Iran kot državo z najkrajšo obalo ob jezeru postavilo v slabši položaj.
Predsedniki Rusije, Kazahstana, Turkmenistana, Azerbajdžana in Irana so se pogovarjali tudi o definiciji uradnega statusa Kaspiljskega jezera, energetskem sodelovanju in varovanju okolja spričo občutljivega ekosistema Kaspijskega jezera.
Ruski predsednik Vladimir Putin pa se je ob tej priložnosti danes tudi srečal z iranskim kolegom Mohamedom Hatamijem. Po poročanju ruske tiskovne agencije Interfax je Putin ob tem povedal, da je Iran pozitivno prispeval k splošnim prizadevanjem v boju proti mednarodnemu terorizmu. ZDA pa so po drugi strani uvrstile Iran med države, ki tvorijo "os zla" in podpirajo terorizem.
Pod Kaspijskim jezerom naj bi bilo najmanj 18 milijard ton nafte in zemeljskega plina, kar naj bi predstavljajo tretjo največjo zalogo omenjenih naravnih bogastev, za Perzijskim zalivom in Zahodno Sibirijo.
