Na Nizozemskem kot kaže zmagala stranka premierja Rutteja

Ljudska stranka za svobodo in demokracijo premierja Marka Rutteja je zmagala na današnjih parlamentarnih volitvah na Nizozemskem, kažejo izidi vzporednih volitev. Dobila je 31 sedežev v 150-članskem parlamentu. Skrajno desna Stranka za svobodo Geerta Wildersa si deli drugo mesto s še dvema strankama, ki so vsaka dobile po 19 sedežev.

Kot je poročala javna televizija NOS, bo Wildersova stranka dobila 19 sedežev, enako število poslancev pa bodo dobili tudi krščanski demokrati (CDA) ter sredinska stranka D66.

Rutte verjetno že tretjič premier

Ruttejeva stranka je dobila manj od sedanjih 41 sedežev, a več, kot so napovedovale javnomnenjske ankete, kar pomeni, da bo Rutte verjetno znova, že tretjič od leta 2010, vodil vlado. Seveda bo moral oblikovati koalicijo.

Populist Wilders ni uspel izvesti pričakovanega preboja, saj je dobil le štiri sedeže več od sedanjih 15, potem ko so mu ankete mestoma napovedovale tudi do 30 sedežev.

Ruttejeva koalicijska partnerica od leta 2012, socialdemokratska Stranka za delo (PvDA), je največja poraženka volitev, saj je s sedanjih 38 poslanskih sedežev padla na devet. Padec je bil celo večji, kot so napovedovale ankete.

Veliki zmagovalki pa sta krščanski demokrati (CDA), ki bodo dobili 19 sedežev, potem ko jih imajo sedaj 13, in sredinska D66, ki je po vzporednih volitvah, ki jih je izvedel center Ipsos, prav tako dobila 19 poslancev, medtem ko jih ima sedaj 12.

Volišča zaradi množične obiskanosti ostala odprta tudi po 21. uri

Volivci so se množično podali na volišča, dan po tem, ko jih je bila skoraj polovica še neodločenih, glavni stranki pa v anketah praktično izenačeni. Na voliščih v Haagu in Rotterdamu so celo, kar je zelo redko, volišča ostala odprta še po 21. uri, da bi glasove lahko oddali vsi, ki so že bili na voliščih.

Velik vpliv na visoko volilno udeležbo naj bi imelo lepo vreme, pa tudi želja po odločanju po žgoči predvolilni kampanji, ki je bila osredotočena bolj na iskanje identitete in kulturnih vrednot kot pa na običajna vprašanja o gospodarskem napredku.

Veljale so tudi za preizkus priljubljenosti skrajno desnih in populističnih strank pred letošnjimi volitvami v ključnih članicah Evropske unije, predsedniškimi v Franciji in parlamentarnimi v Nemčiji.

Lakmusov papir za vzdušje v Evropi?

Tokratne volitve bodo po poročanju BBC resen preizkus, ali se bo v prihodnosti Nizozemska obrnila v bolj nacionalistične vode. Premier Rutte je v predvolilni kampanji večkrat poudaril, da so volitve odlična priložnost za preprečitev vzpona nacionalističnih teženj. Wilders iz skrajno desne Stranke za svobodo na drugi strani glasno zagovarja izstop Nizozemske iz Evropske unije, zapreti hoče vse mošeje in prepovedati Koran. Vodja laburistične stranke Lodewijk Asscher je Wildersa opisal kot moža, "ki le tvita, stori pa ne ničesar".

Wilders je svoj glas oddal na volišču v osnovi šoli v Haagu. "Ne glede na izid volitev, se duh ne bo vrnil v steklenico. Domoljubna revolucija bo ostala, ne glede na to, ali bo to danes ali jutri," je ob številnih televizijskih kamerah izjavil prvi mož PVV.

Rutte je medtem ob oddaji glasu menil, da gre za izjemno pomembne volitve za Nizozemsko. "To je priložnost za veliko demokracijo, kot je Nizozemska, da nekaj pove, da ustavi ta učinek domin napačne vrste populizma," je dejal.

Evropska politika budno spremljala, kako bodo odločili volivci

Dogajanje na Nizozemskem so budno spremljale tudi druge evropske države, predvsem Francija in Nemčija, ki ju letos čakajo volitve, obe se tudi soočata z vzponom skrajno desnih strank. Politični analitiki menijo, da bi lahko močna podpora Wildersu, ki je v primeru zmage napovedal izstop Nizozemske iz EU, napovedala podoben izid za francosko desničarko Marine Le Pen in dober rezultat za Alternativo za Nemčijo na septembrskih nemških voltivah, stranka naj bi se sploh prvič uvrstila v parlament.

Dan pred volitvami, ko je bila skoraj polovica volivcev še neodločenih, sta bili v javnomnenjski raziskavi v vodstvu izenačeni Ljudska stranka za svobodo in demokracijo (VVD) premierja Rutteja in skrajno desna Stranka za svobodo (PVV) Wildersa. Slednji je skoraj do zadnjega veljal za očitnega zmagovalca volitev, a brez možnosti za sestavo nove vlade, saj so vse večje stranke v naprej odločno zavrnile, da bi po volitvah koalicijo sklenile z Wildersovo PVV.

Zadnja javnomnenjska raziskava je nato pokazala, da PVV že zaostaja za VVD premierja Rutteja. Ta je v torek v zadnjem televizijskem soočenju, ki si ga je ogledalo rekordno število 3,3 milijona gledalcev, dejal, da ljudje, ko iščejo vodstvo, iščejo njega. Glede na zadnjo javnomnenjsko raziskavo naj bi VVD na današnjih volitvah dobila od 24 do 28 poslanskih mandatov, kar je bistveno manj od sedanjih 40. PVV naj bi dobila od 19 od 22 mandatov, medtem ko jih ima trenutno 12.

Najmanj po en poslanski mandat naj bi pripadal še drugim 12 strankam. Stranka, ki bo slavila na današnjih volitvah, bo za sestavo vlade morala sklenili vladno koalicijo z več strankami.
Letos se za vstop v parlament poteguje rekordnih 28 strank. Za razliko od večine evropskih držav ne obstaja vnaprej določen volilni prag, tako da imajo dobre možnosti za poslanski mandat tudi manjše stranke.

EU ostro proti turškim primerjavam Nizozemske z nacizmom

Volitve so sicer potekale v senci spora s Turčijo zaradi prepovedi udeležbe turških ministrov na zborovanju v Rotterdamu pred turškim referendumom o ustavnih spremembah.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je danes znova dejal, da v Evropi divja fašizem. Potem, ko je v torek razburil z izjavo, da so Nizozemci odgovorni za pokol 8000 Bošnjakov v Srebrenici leta 1995, ker ga niso preprečili, pa je šel danes še korak dlje in Nizozemce obtožil direktne odgovornosti za genocid. "Oni so tisti, ki so poklali preko 8000 bosanskih muslimanov," je dejal.

Vodilna predstavnika dveh osrednjih institucij EU sta danes v Strassbourgu ostro obsodila turške primerjave Nizozemske z nacizmom zaradi prepovedi dejavnosti turških politikov na nizozemskih tleh. "Kdor vidi fašizem v Rotterdamu, nima nobenega stika z realnostjo," je poudaril predsednik Evropskega sveta Donald Tusk.

Na dan parlamentarnih volitev na Nizozemskem, v eni od šestih ustanovnih članic unije, je Tusk Nizozemcem v njihovem jeziku posredoval sporočilo podpore: "Nizozemska je Evropa in Evropa je Nizozemska."

EU pozorno spremlja volitve na Nizozemskem, ker se boji vzpona skrajne desnice pod vodstvom Geerta Wildersa ter nato nadaljevanja tega trenda na volitvah v ključnih članicah unije, Franciji in Nemčiji. Ta strah je tudi eden od razlogov za nizozemsko prepoved dejavnosti turških ministrov v Rotterdamu v povezavi s turškim referendumom, na katerem naj bi predsednik Recep Tayyip Erdogan z ustavnimi spremembami utrdil svojo moč.

Prepoved je sprožila oster diplomatski spor. Erdogan je zaradi prepovedi nizozemska dejanja primerjal z nacizmom in fašizmom. Za "prestolnico fašizma" je Nizozemsko označil tudi zunanji minister Mevlüt Cavusoglu.

Rotterdam je mesto, ki ga je nacistična Nemčija brutalno uničila, in mesto, ki ima župana iz Maroka. "Kdor vidi fašizem v Rotterdamu, nima nobenega stika z realnostjo. Vsi smo solidarni z Nizozemsko," je poudaril Tusk v Strasbourgu.

Ostro se je odzval tudi predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, za katerega so primerjave nacizma in sodobnih evropskih vlad, kot sta nizozemska in nemška, preprosto nesprejemljive.

"Kdor to počne, se oddaljuje od Evrope," je opozoril Turčijo, ki je kandidatka za članstvo v EU. "Ni EU tista, ki se želi pridružiti Turčiji. Turčija se želi pridružiti EU," je izpostavil na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu.

Tudi evropski poslanci kritični do Erdoganovih besed

Kritični so tudi številni evropski poslanci. Vodja najvplivnejše skupine, desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP) Manfred Weber je po turškem referendumu pozval k premisleku o tem, ali je članstvo Turčije v EU realistično.

Vodja evropskih liberalcev (Alde) Guy Verhofstadt se je zavzel k takojšnji zamrznitvi pristopnih pogajanj s Turčijo. Če se bo Erdogan kdaj spametoval, lahko nato unija znova premisli o tem vprašanju, je dodal.

Erdoganove primerjave Nizozemske s fašizmom so po Verhofstadtovih besedah cinične, saj sam poskuša spremeniti Turčijo v avtokratsko državo. "Poziva k svobodi govora svojih ministrov, obenem pa pošilja kritične novinarje v zapor," je ponazoril.

V Twitter profile vdrli turški podporniki

RT je poročal, da so podporniki turške vlade vdrli v Twitter račune nekaterih mednarodnih človekoljubnih organizacij, tiskovnih agencij in političnih strank, pa tudi znanih posameznikov.

Twiti so vključevali svastiko in sporočila o nacistični Nemčiji in nacistični NIzozemski, nanašajoč se na zaostritev diplomatskega spora med Nizozemsko in Turčijo. 

"Se vidimo 16. aprila," je pisalo v enem od tvitov, namigujoč na bližajoči se turški referendum, ki bo v primeru pozitivnega izida v roke turškega predsednika Erdogana položil še večjo moč odločanja. Nekateri tviti so vsebovali video posnetke Erdoganovih govorov.

Za zdaj ni znano, kdo stoji za hekerskimi vdori, odgovornosti ni prevzel še nihče. Tarče zlorabe naj bi bili med drugimi BBC, Reuters, Die Welt, Forbes, Amnesty International, Unicef, župan mesta Bordeaux, Alain Juppe, teniški igralec Boris Becker ter profili, povezani z Evropskim parlamentom.

Twitter je napad potrdil. "Zavedamo se težave, ki je danes zjutraj doletela številne imetnike računov," je dejal tiskovni predstavnik Twitterja. Vir napada so izsledili pri aplikaciji, ki so ji nato tudi odvzeli ustrezna dovoljenja. Gre za aplikacijo Twitter Counter, ki spremlja statistiko Twitterja. Tudi oni so potrdili, da so bile njihove storitve tarča hekerskega napada in uporabljene za dostop do drugih računov. Vdor že preiskujejo.