Strankarska zborovanja v Iowi so videti zanimivo čudaška. Vzdušje je podobno navijaško kot na športni tekmi, člani obeh strank prihajajo s transparenti, nekateri javno pojasnjujejo, za koga bodo glasovali in zakaj. Podporniki različnih kandidatov se v dvoranah razdelijo v tabore in z živahnim prepričevanjem nagovarjajo neodločene volivce k prestopu. Nekateri trdijo, da tradicionalni politični cirkus v Iowi, kjer se začne pot do predsedniške nominacije, ni pomemben za izid volitev. In v resnici Iowa slabo napove zmagovalca. Lahko pa nakaže ton predsedniške kampanje in uniči sanje o Beli hiši.
Slednje je leta 2008 izkusila Hillary Clinton, ko jo je pred sedmimi premagal malo znani senator Barack Obama. Letos se je za nekaj desetink odstotka izognila kričečim naslovom "Hillary poražena," toda zgodovinsko tesen izid potrjuje, da ima izkušena političarka težave. Kljub bogatim donatorjem, podpori vrha stranke in dobro naoljenemu političnemu stroju njena kandidatura ne vzbuja navdušenja. Še več, ljudje odkrito govorijo, da ji ne zaupajo. Še posebej slabo ji kaže med mladimi. Kar 84 odstotkov volivcev, starih od 17 do 29 let, je v Iowi podprlo senatorja Bernieja Sandersa. Dedek iz Vermonta, kot mu pravijo, je bil skorajda predmet posmeha, ko je lani poleti najavil svojo kandidaturo. Zdaj na shode, ki so podobni rock koncertu, privablja na tisoče navdušencev. Predstavlja se za demokratičnega socialista, kar je v Ameriki v nekaterih krogih skorajda kletvica, toda njegove zamisli o brezplačnem šolanju, o večji enakosti, zdravstvenem zavarovanju in boju proti Wall streetu, so dosegle in prepričale množice.
New Hampshire, kjer bodo strankarske volitve prihodnji teden, je njegov teren. Tam naj bi celo zmagal. Potem prihajajo bolj zahtevne zvezne države. Sanders, katerega glavno sporočilo je boj proti vse večji neenakosti, bo moral pridobiti tudi glasove manjšin, predvsem temnopoltih Američanov, ki naj bi bili tradicionalno v štabu Clinton. Nenazadnje velja, da je bil Bill Clinton prvi predsednik temnopoltih. Toda letošnje volitve so tako nepredvidljive, volivci tako naveličani tradicionalne kampanje, lobijev in poklicnih politikov, da se je večina napovedi doslej izkazala za napačne. Kar pomeni, da bi lahko bila demokratska tekma za nominacijo vsaj nekaj časa še zelo zanimiva, čeprav so mnogi prerokovali skorajda dolgočasen pohod Hillary Clinton do Bele hiše.
Trump po zmago v New Hampshire
Tisti, ki je prekršil vse doslej veljavne zakonitosti predsedniške kampanje in ki prav gotovo ni dolgočasen, je Donald Trump. Toda Iowa je pokazala, da je ranljiv in da se ankete, ki ga vse od julija postavljajo na prvo mesto med republikanci, ne prenesejo samodejno v podporo na voliščih. Ne le, da ga je premagal Ted Cruz, nepriljubljeni in skrajno konservativni senator, Trump je komajda ubranil drugo mesto pred Marcom Rubiem, ki je vzhajajoča zvezda republikanske stranke. Res pa je, da je Iowa zelo tradicionalna zvezna država, ki ni naravno okolje za Trumpa, pa čeprav je v presenetljivo spravljivem govoru po porazu dejal, da si bo v Iowi kupil kmetijo.
New Hampshire, ki je precej bolj liberalen in kjer je precej več neodvisnih volivcev, bo pokazal, ali je kandidat, ki je vajen zgolj zmagovati, lahko zmagovalec tudi v politiki. Nekateri ameriški mediji so po porazu v Iowi že z veseljem uporabili besedo, ki jo Trump tako rad uporabi za druge: zguba.
Dejstvo pa je, da bi nov Trumpov poraz zelo omajal njegovo kandidaturo in ob predpostavki, da Ted Cruz ne ponovi uspeha iz Iowe, na široko odprl vrata Marcu Rubiu. To je tudi kandidat, ki bi bil za razliko od Cruza in Trumpa po volji vodstvu republikanske stranke, ki je sprva vse stavila na Jeba Busha. Kljub temu, da je za kampanjo zbral in porabil največ milijonov, pa je Bush skorajda neopazen. Če bo tako tudi v New Hampshireu, je lahko med tistimi kandidati, za katere se bodo sanje o Beli hiši kmalu končale.
KOMENTARJI (212)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.