Na največjih demonstracijah po strmoglavljenju iraškega režima je v Bagdadu proti ameriški zasedbi Iraka protestiralo več kot 10 tisoč Iračanov. Po petkovi molitvi v mošeji Abu Hanifa so se protestniki odpravili skozi središče mesta. Pri tem so vzklikali gesla proti ameriškim silam. "Naše mesto je islamsko mesto. Niti Amerika, niti Sadam" in "ZDA so sovražnik Boga" pa je pisalo na transparentih, ki so jih nosili.

Imam Ahmed el Kubajsi je v svoji pridigi ZDA obtožil, da so v Irak vdrle zaradi obrambe Izraela. Vernike je pozval, naj zahtevajo umik ameriških sil iz Iraka in oblikovanje islamske države. Razmere so se zaostrile, ko se je med molitvijo Iračanom približala ameriška patrulja, vendar do nemirov ni prišlo.
Sicer se življenje v prestolnici počasi normalizira, spet so začele delovati tudi redne avtobusne linije, trgovci pa so odprli svoje prodajalne. Ameriška vojska je razglasila konec vojaških operacij v iraški prestolnici in začela umikati enote iz mesta. Američani naj bi se v naslednjih štirih dneh umaknili iz Bagdada, nadaljevali pa so aretacije posameznih roparjev. Po umiku Američanov naj bi za red skrbela iraška policija.

Zajeli visokega predstavnika stranke Baas
Ameriške sile so v okolici mesta Mosul zajele Samirja al Aziz al Nadžima, visokega predstavnika iraške stranke Baas, ki je bil na seznamu 55-ih najbolj iskanih oseb nekdanjega iraškega režima. Al Nadžima so ameriškim silam na severu Iraka pri Mosulu predale enote iraških Kurdov.
Al Nadžim je bil regionalni vodja stranke Baas za vzhodni Bagdad. Do začetka tega leta je bil iraški minister za nafto, po zalivski vojni leta 1991 pa je bil več let načelnik generalštaba.
Blix za čimprejšnjo vrnitev inšpektorjev OZN

Po besedah vodje UNMOVIC-a, bi v svetu radi videli verodostojne informacije o neobstoju ali prenehanju delovanja programa orožja za množično uničevanje v Iraku. Blix pravi, da nikoli niso trdili, da ima Irak prepovedano orožje za množično uničevanje, prav tako ne morejo trditi, da ga nima. Zdaj pa bomo videli, ali obtožbe Washingtona in Londona držijo, je dejal Blix in dodal, da bi se inšpektorji, če bi jim Varnostni svet prižgal zeleno luč, v Irak lahko vrnili že v 14-ih dneh. Večina držav članic Varnostnega sveta bi mednarodne inšpektorje spet poslala na delo v Irak. Če bi ti ugotovili, da Irak nima več prepovedanega kemičnega, biološkega in jedrskega orožja, bi po skoraj 13-ih letih ukinili gospodarske sankcije.
Blix je pred tem v pogovoru za nemški tednik Spiegel, zahteval obnovo inšpekcij v Iraku. Ob tem je obžaloval, da se je "vojaško zavezništvo" odpovedalo sodelovanju z inšpektorji.
Bela hiša nenaklonjena vrnitvi inšpektorjev

Po besedah Bele hiše pa ameriška administracija ni naklonjena hitri vrnitvi inšpektorjev v Irak. "V nekem trenutku bo potrebno postaviti vprašanje inšpekcij, a v tem trenutku ameriške in koalicijske sile še vedno opravljajo vojaške operacije in odkrivanje orožja za množično uničevanje je eden izmed ciljev, ki ga poskušajo doseči," je v Crawfordu v Teksasu, kjer ameriški predsednik George Bush na svojem ranču preživlja velikonočne praznike, pojasnila tiskovna predstavnica Bele hiše Clare Buchan.
Po poročanju ameriške televizije CNN, ki se sklicuje na neimenovane vire pri Pentagonu, pa ZDA preučujejo možnost, da bi v Irak napotile skupine za iskanje orožja za množično uničevanje. Skupino, v kateri bi bilo približno tisoč vojakov, znanstvenikov in sodelavcev zasebnega sektorja, naj bi vodil vojaški general. Skupina naj bi na podlagi obveščevalnih podatkov v Iraku sistematično iskala orožje za množično uničevanje.
Ameriški obrambni sekretar Donald Rumsfeld pa je priznal, da ZDA računajo na podporo in informacije Iračanov."Ne gre za iskanje zakladov, kjer bi tekali okrog v upanju, da boste nekaj našli. Mislim, da bomo našli ljudi, ki nas bodo točno napotili," je o iskanju nedovoljenih orožij v Iraku dejal Rumsfeld.