Vlada v Beogradu je v sporočilu za javnost napisala, da najgloblje sočustvuje z družinami žrtev in jih prosi, naj v svojih srcih razlikujejo zločince ter prebivalce Srbije in Črne gore. "Tisti, ki so ubijali v Srebrenici ter ukazali in organizirali ta pokol, niso predstavljali ne Srbije ne Črne gore, temveč nedemokratični režim nasilja in smrti, ki se mu je z vsemi močmi upirala ogromna večina prebivalcev.”
Kot je še poudarila, se obsodba zločina v Srebrenici ne konča z obsodbo njegovih neposrednih storilcev. "Zahtevamo kazensko odgovornost vseh, ki so, ne le v Srebrenici, storili vojne zločine ali jih organizirali in ukazali," še piše v sporočilu vlade, ki obljublja, da bo na proslavo ob desetletnici najhujšega poboja v Evropi po drugi svetovni vojni poslala svoje predstavnike.Milošević: Pokol je bil zrežiran
Nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević je pred Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije še dejal, da ne zanika pokola v Srebrenici, pa tudi da so bili storilci povezani s tujimi obveščevalci. Po njegovem mnenju je bil padec muslimanske enklave Srebrenica, ki je bila takrat pod zaščito Združenih narodov, politično zrežiran.
Milošević je tudi zatrdil, da so srbske oblasti storile vse, kar je bilo v njihovi moči, za aretacijo odgovornih za srebreniški pokol. Pri tem je dodal, da so bile v pokol vpletene tuje obveščevalne službe.
Napovedal je še, da namerava kot pričo obrambe pred haaško sodišče poklicati tudi vodjo Srbske radikalne stranke Vojislava Šešlja. Slednji je trenutno prav tako v priporu haaškega sodišča, kjer čaka na začetek sojenja za vojne zločine na Hrvaškem, v BiH in Vojvodini.
Bodo Plavšićevo kmalu izpustili iz zapora?
Nekdanjo predsednico Republike srbske Biljano Plavšić bi lahko po poročanju medijev iz Bosne in Hercegovine ter Srbije in Črne gore kmalu izpustili iz zapora na Švedskem. Plavšićeva je edina ženska, ki jo je doslej obsodilo haaško sodišče.
Plavšićeva bo 7. julija dopolnila 75 let, švedska zakonodaja pa dovoljuje, da ženske zapornice, ko dopolnijo 75 let, izpustijo na svobodo. To določilo naj bi veljajo tudi za tujke, ki pa morajo po predčasni izpustitvi iz zapora ostati na Švedskem.
Plavšićeva se je januarja 2001 predala haaškemu sodišču in na sodnem procesu prevzela odgovornost za vojne zločine, ki so jih v BiH storili bosanski Srbi. Obtožnica proti Plavšićevi je temeljila na množičnem preganjanju Bošnjakov in Hrvatov na območjih, ki so bili pod srbskim nadzorom.
