Junij je bil mesec slovenskih obiskov pri Hiši Franko, pravi Ana Roš: "Verjetno sta zvezdici pripomogli k temu, da so tudi Slovenci rekli: sedimo v avto in poglejmo, kaj delajo v Kobaridu. Moram reči, da sem bila nad slovenskimi gosti navdušena. So radovedni, spoštljivi, vseh generacij, z vedno večjim znanjem in zanimanjem za kulinariko."
Temelje Hiše Franko Valter Kramar predstavi z obiskom domačega vrta, kjer se je začela 47-letna zgodba njegovih staršev. "Starša sta že takoj ob odprtju gostilne, pred 47 leti, dala velik poudarek na to in tako je še danes," pove. Ribe so iz ribnika, ki sta ga z očetom zgradila pred 35 leti. Iskali pa so seveda partnerje in "takrat smo se navezali na lokalno okolje, ker je bila potreba po živilih močna," pojasnjuje Ana.
Kobarid je bil predaleč za dobavitelje in v vseh teh desetletjih so se razvila tako trdna partnerstva kot uspešne zgodbe. "Ponujali smo vina vinarjev, ki so bili prej nepoznani, tako se jim je odprla pot za naprej, saj se tukaj vrti širok krog ljudi. Tudi velika večina ljudi po svetu sedaj ve, kaj je tolminski sir," ponosno pripoveduje Valter.
"Najhuje se začne ponoči – čez dan odrivaš vse stvari stran, ko greš spat, pa se vrnejo k tebi. Ne gre samo za skrb za lasten posel in zaposlene. Tukaj so še naši partnerji. Kmetje, mlekarji, živinorejci ... Ti ljudje so se obrnili na nas z veliko težavo, saj so jim živila začela ostajati, zaprti so bili tudi vrtci, šole, restavracije, gostilne," priznava Ana Roš.
V Hiši Franko nimajo potrebne logistike, operative in prostorov, zato so potrebovali partnerja, ki bi to zmogel. Prepoznali so ga v Tušu in nastal je prvi skupni projekt: skutni njoki po receptu Hiše Franko. Ampak kako gre vrhunska kulinarika skupaj s proizvodnjo? Zelo težko. "Narediš idealen recept, potem pa moraš v proizvodnjo, kjer nekdo ne bo naredil deset porcij, ampak deset tisoč porcij njokov. Nato moraš do tehnologov, ki bodo recept industrializirali. Vsebnost skute v njokih je 70-odstotna, kar za industrijo ni enostavno, ampak nismo dovolili bližnjic," postopek nastajanja novega izdelka opisuje Ana.
Eden od teh lokalnih kmetovalcev je tudi kozjerejec Jernej Bric: "To so koze, ki živijo od narave, čez poletje so na pašniku, konec oktobra in novembra pa prezimijo v hlevu."
Načrt je, da bi v nekaj letih napolnili celo košarico s kreativnimi recepti Hiše Franko, ki podpirajo slovensko kmetijstvo. "Rada bi, da bi prihodnost prinesla sodelovanje s kmeti še z drugih koncev Slovenije in da bi s tem tudi Slovenci spremenili razmišljanje o tem, kaj jemo, koliko in od kod," za konec optimistično dodaja Ana Roš.
KOMENTARJI (35)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.