Zmaga za Mojco Šetinc Pašek: ustavno sodišče odločilo o Janševem tvitu

"Ustavno sodišče je razveljavilo sodbo vrhovnega sodišča, ki je v mojem primeru menilo, da Janez Janša lahko žali. Šest ustavnih sodnikov pravi, da ne. Zmaga na prvi pomladni dan!" je na družbenem omrežju odločitev ustavnega sodišča komentirala nekdanja novinarka na RTV Slovenija in samostojna poslanka Mojca Šetinc Pašek. Gre za sojenje v primeru tvita nekdanjega premirja Janeza Janše, v katerem je novinarki označil za "odsluženi prostitutki".

Šetinc Paškova je za portal 24ur.com povedala, da je nad odločitvijo ustavnega sodišča izjemno vesela, saj ocenjuje, da gre za pravo zmago za normalizacijo javnega govora v družbi. "Ko sem stopila v tožbo, sem verjela, da nihče ne sme žaliti, blatiti in diskreditirati osebno ali profesionalno. Utemeljena kritika je seveda dobrodošla, blatenje pa zagotovo ne," je poudarila.

Ob tem pa da je to tudi pomembna zmaga za njo osebno, za njenega odvetnika, pa tudi za odnose med politiki, novinarji in tudi mediji: "Zavedati se moramo, da brez profesionalnih novinarjev in profesionalnih medijev, ki svoje delo opravljajo v skladu s profesionalnimi standardi, zavezami in Kodeksom, demokracije ni."

Pričakuje, da bo vrhovno sodišče odločilo v skladu z odločbo ustavnega sodišča.

"Za razliko od vrhovnega sodišča je ustavno presodilo, da domnevni politični kontekst nesporno žaljive izjave ni bil z ničemer utemeljen, saj prvak SDS-a sploh ni poskušal razložiti, kaj je bilo narobe v prispevku Evgenije Carl, ki naj bi bil povod za žaljivko," je poudarila ter dodala, da je tato ustavno sodišče ocenilo, da je šlo za poskus diskreditacije nje kot novinarke in kot ženske.

Ob tem pričakuje, da bo vrhovno sodišče odločilo, ki bo zdaj moralo znova odločati o zadevi, v najkrajšem možnem času. "In seveda tudi, da bo odločilo v skladu z odločbo ustavnega sodišča."

"Odločitev Ustavnega sodišča s svojo sporočilnostjo prihaja v pravem  trenutku, tudi zato, da na današnji dan kot družba ne pozabimo in da se zavedamo, kdo je tisti - kateri politik in katera politika -,  ki je za svoje politične interese v Sloveniji v naš javni diskruz v največji možni meri vnesel sovražni govor, vsesplošno žaljenje in blatenje ter osebno diskreditiranje vsakogar, ki misli drugače. S tem načinom, ki ga nenehno uporablja in izrablja za dosego političnega cilja, pa vnaša tudi razdor med ljudi," dodaja.

Ustavno sodišče: Takšno vulgarno izražanje ne more uživati visoke stopnje varstva

In kaj je pravzaprav odločilo ustavno sodišče? Poudarili so, da izjava, zapisana na družbenem omrežju X, ni enaka spontani politični razpravi, zato ni upravičena do enake stopnje varstva, da imajo vplivni politiki in mnenjski voditelji zaradi svojega vpliva na javnost večjo odgovornost pri izbiri besed, da imajo spletne objave imajo daljnosežne posledice, zato je varstvo osebnostnih pravic še posebej pomembno, novinarji pa ključno vlogo pri širjenju informacij o zadevah v javnem interesu.

Prav tako so ugotovili, da Janšev tvit ni bil argumentiran, temveč da je bil namenjen osramotitvi in diskreditaciji novinarke. Vrhovno sodišče je torej po odločitvi ustavnega sodišča "z neustreznim ovrednotenjem pomena žaljivega izjavljanja vplivnega mnenjskega voditelja, opozicijskega poslanca, na družbenem omrežju o novinarki izhodišče presoje zasnovalo pretirano omejujoče za pritožničino pravico do časti in dobrega imena," je v sklepu sodbe zapisalo Ustavno sodišče. S tem pa da je sprejelo odločitev, ki ni v skladu s 34. in 35. členom ustave. "Glede na to je ustavno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo vrhovnemu sodišču v ponovno odločanje." 

Ocenili so, da v zadevi ni šlo za primer spontanega žaljenja, temveč za izražanje na družbenem omrežju X, "ki se nasploh, še posebej pa ob upoštevanju konkretnih okoliščin primera, zdi bližje pisnemu izražanju mnenja, pri katerem se praviloma zahteva večja mera razmisleka in skrbnosti pri izbiri in uporabi besed".

Zato so odločili, da takšno vulgarno izražanje ne more uživati visoke stopnje varstva. Slednje še posebej velja za vplivnega politika, čigar izjave imajo večjo težo in s tem tudi sposobnost, da v večji meri prizadenejo ugled naslovnika izjave, so dodali. "Čeprav naj bi sporna izjava nasprotnega udeleženca pomenila odziv na predhodno ravnanje pritožnice in novinarke Evgenije Carl in čeprav naj bi ta na prvi pogled odpirala razpravo o pomembni družbeni temi sprožitev neargumentirane javne razprave na to temo ne more upravičiti sporne negativne vrednostne sodbe o pritožnici," so zapisali.

'Nasprotni udeleženec bi nedvomno lahko na manj žaljiv način izrazil svoje mnenje'

Ustavno sodišče je že večkrat poudarilo, da imajo novinarji oziroma pravne osebe, ki se poklicno ukvarjajo z javnim obveščanjem, ključno vlogo v demokratični družbi pri širjenju informacij o zadevah v javnem interesu. "Zato v obravnavani zadevi ne le učinkovito varstvo osebnostnih pravic pritožnice, temveč tudi javni interes terja, da se pri tehtanju kolidirajočih pravic prizna pritožničinim osebnostnim pravicam toliko večja teža."

Poudarili so, da je sporni in objektivno žaljivi tvit na prvi pogled sicer res načenjal pomembno družbeno temo, vendar pa da tega ni naredil na argumentiran način, temveč predvsem z namenom osramotitve in diskreditacije pritožnice kot novinarke in ženske. "Nasprotni udeleženec bi nedvomno lahko na manj žaljiv način izrazil svoje mnenje o domnevni politični pristranskosti novinarjev RTV Slovenija. Takšno manj žaljivo izražanje terjajo tako njegov družbeni položaj kot tudi položaj pritožnice, predvsem pa vedno večji vpliv družbenih omrežij na oblikovanje mnenja v sodobni demokratični družbi," so poudarili.

Ter še da v kontekstu objav na družbenih omrežjih terjajo družbene spremembe vzpostavitev drugačnega ravnovesja med varstvom svobode izražanja na eni strani in zaščite posameznika pred posegi v čast in dobro ime na drugi strani vsaj v primeru, ko gre za primer enosmernega izražanja zaničevalnega mnenja vplivnega politika o novinarki na podlagi njenega spola.

Šest glasov za, trije proti

Ustavno sodišče je odločitev sprejelo s šestimi glasovi za in tremi proti. Ustavni sodniki Klemen Jaklič, Rok Svetlič in Marko Šorli so podali odklonilna ločena mnenja, sodnik Matej Accetto pa je podal pritrdilno ločeno mnenje.

Šorli v odklonilnem ločenem mnenju kot ključno pomanjkljivost sodbe ustavnega sodišča po njegovi oceni izpostavlja, da ta ne upošteva konteksta, v katerem je prišlo do spornega tvita in njegove objave. Pri spornem tvitu po njegovem mnenju ni šlo za trditev, ki bi jo bilo mogoče razumeti dobesedno, ampak za prispodobo oz. metaforo, ki v političnem in novinarskem svetu ni nova in ne šteje za posebej grobo žalitev. "Povprečen sledilec omrežja Twitter je torej vedel, da je sporni zapis odziv na poskus diskreditacije stranke SDS in njenega predsednika," je zapisal.

Podobno navaja tudi Jaklič, ki v ločenem mnenju opozarja na "vpijočo nekonsistentnost" odločitve ustavnega sodišča z drugimi odločitvami o isti kategoriji svobode izražanja. Meni, da je treba "metaforična izražanja tudi zares razumeti metaforično in ga ne nasilno spreminjati v nemetaforično oziroma dobesedno".

Svetlič pa med drugim meni, da je ustavno sodišče storilo dve napaki, in sicer, da je premajhno težo pripisalo okoliščini, da sporni tvit predstavlja očitek pristranskosti novinarskemu poročanju, pa tudi, da je prezrlo eno od specifik izražanja na družabnih omrežjih.

Spomnimo

Predsednik SDS je pred natanko pred osmimi leti - 21. marca 2016 - na Twitterju objavil žaljivi zapis o novinarkah Šetinc Pašek in Eugeniji Carl. Vrhovno sodišče je takrat ocenilo, da je povprečen Janšev sledilec na družbenem omrežju razumel, da se je zapis nanašal na delo Šetinc Paškove na RTV, ne pa na njeno zasebno življenje.

Po njihovem mnenju zato ni pravilno izhodišče sodišča druge stopnje, da bi lahko sledilci sporno izjavo razumeli dobesedno. Ob tem so dodali, da je kot urednica dnevno-informativnih oddaj opravljala z vidika pravice javnosti do obveščenosti izjemno pomembno in odgovorno ter tudi javni kritiki izpostavljeno delo.

Nekdanja novinarka je junija 2020 na ustavno sodišče vložila pritožbo zoper odločitev vrhovnega sodišča, ki je razveljavilo na višjem sodišču dosojeno odškodnino zaradi tvita Janeza Janše. Pritožnica je namreč leta 2016 s tožbo od nasprotnega udeleženca zahtevala plačilo odškodnine v višini 6000 evrov, s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi zaradi objave na Twitterju istega leta.