Zima, zima bela, smučarska sezona se je v Sloveniji uradno začela

 "Tradicionalno odpiramo prvi vikend v decembru skoraj vsako leto in tudi letos smo videli neke ugodne vremenske razmere. Na dveh progah smo naredili dovolj snega, zato začenjamo sezono – tako smučanja kot koncertov," je v petek v Grmovškovem domu na Kopah Boštjan Paradiž pojasnjeval, kako so zasnežili progi Pungart in Sedlo, v goste pa povabili skupino Srebrna krila in pevko Jeleno Rozga. Nastanitvene zmogljivosti imajo zapolnjene, tudi s šolami v naravi, hkrati čez vso zimo napovedujejo okoli 50 dogodkov, od tega veliko glasbenih koncertov.

"Mi ne gledamo to zgolj kot žičničarstvo, mi gledamo to kot dogodke, kot zgodbo v turizmu. Vsak izgubljen vikend v turizmu je izgubljen, mi ne prodajamo materialov, ki bi jih lahko imeli na zalogi, prodajamo program, prodajamo doživetja in nekako tako smo tudi zastavili to zgodbo," je razložil, zakaj so se kot prvi v Sloveniji odločili za začetek smučarske sezone, čeprav so bile strmine še vedno zelene. 

Ne bodo pa se osredotočali le na konce tedna, odprti bodo vsak dan. "V ponedeljek začnemo šolo v naravi in imamo polne programe," pravi. Ob ponedeljkih in torkih ponujajo tudi celodnevno smučanje za 19,90 evra: "Mislim, da je to dober sistem, da takrat, ko nimaš prevelikega pritiska na smučišče, omogočiš to tudi tistim, ki sicer ne bi mogli smučati," je poslovni model Kop opisal Paradiž, ki je od lani tudi predsednik Združenja žičničarjev Slovenije. 

"Slovenski žičničarji smo v preteklem naredili 1.200.000 obiskovalcev in približno 17 milijonov prevozov. Cilj letošnjega leta pa je 1.500.000 obiskovalcev in 25.000 milijonov prevozov. Česa si želimo? Da bi imele te investicije, ki so bile vložene – več kot 50 milijonov nepovratnih sredstev in drugi vložki zasebnega kapitala – multiplikativne učinke tako na nas upravljavce in lastnike smučišč kot na lokalne skupnosti širše,"  je dejal.

Poročali smo že, da bo tudi v Sloveniji smučanje to zimo znova dražje kot minulo. Redne cene vozovnic za odrasle bodo letos večinoma presegle 40 evrov, kar je predvsem posledica visoke rasti cen energentov v zadnjem obdobju. "Cene vozovnic naraščajo v skladu z rastjo življenjskih potrebščin. Ampak, poglejte, pri nas se cene gibljejo med 35 in 45 evri, medtem ko se cene v Avstriji in Italiji nekje med 32 in 85 evri, tako da smo konkurenčni," je prepričan. "Tudi v Sloveniji je veliko dobrih smučarskih prog in ljudje radi smučajo pri nas," Paradiž odgovarja na pogoste očitke o preozkih in prekratkih progah na sončni strani Alp.

Državni milijoni za nove naprave

Tem očitkom so bili pogosto pridruženi tudi tisti o zastarelih žičniških napravah, ki pa so letos vsaj nekoliko omiljeni. Skupno kar devet slovenskih smučarskih centrov v tem času namreč zaključuje milijonska vlaganja v žičnice. 

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je lani na podlagi javnega razpisa sprva podprlo deset projektov za nadaljnji razvoj in prestrukturiranje večjih slovenskih smučišč v celoletna gorska središča, za kar so v obliki sofinanciranja namenili 63,4 milijona evrov. Šlo je za projekte na Kopah, Treh kraljih, Veliki planini, Voglu, Krvavcu, Golteh, Rogli, v Kranjski Gori, na Mariborskem Pohorju in v Cerknem. A ker Žičnice Kranjska Gora niso uspele pravočasno pridobiti gradbenega dovoljenja za zamenjavo sedežnice Vitranc 1 s krožno-kabinsko žičnico, je ministrstvo odstopilo od pogodbe za sofinanciranje tamkajšnjega projekta. Kranjskogorske žičnice so tako ostale brez osmih milijonov evrov evropskih sredstev.

Ostali projekti pa so bili odobreni, njihovo končanje slovesno praznujejo prav v teh dneh. Okoli 300 povabljenih gostov je otvoritev nove žičniške infrastrukture proslavilo na Kopah, kamor so prišli tudi znani obrazi, številni župani ter gospodarski minister Matjaž Han in njegov predhodnik Zdravko Počivalšek. 

Celotna investicija v žičniško infrastrukturo je bila 10,2 milijonov evrov, od tega je bilo 7,8 milijonov evrov evropskega in državnega denarja. Še dodatnih 5,2 milijona evrov pa so vložili v prenovo Grmovškovega doma s Holcer pubom, od tega so 300.000 evrov pridobili na razpisu gospodarskega ministrstva, namenjenega prenovi planinskih koč. Kope so se s po novem 13 smučarskimi progami prelevile v enega najsodobnejših smučarskih centrov pri nas. Tudi z največjo nočno smuko. Kar pet prog bo osvetljenih, vključene bodo tudi vse nove naprave: dve novi štirisedežnici Pahernik in Kopnik ter nova vlečnica Velika Kopa.

Neugodne vremenske razmere so sicer zagon naprav prestavile na soboto, v ostalih slovenskih smučarskih središčih pa bo treba na začetek vijuganja po belih strminah počakati vsaj še nekaj dni. Neverjetna otoplitev, ki smo ji bili priča pravkar, je marsikomu prekrižala račune, tudi snežinke, ki so ji sledile, pa niso bile tako obilne, kot so jih želeli in glede na napovedi tudi pričakovali.

Kdaj se bo kje lahko smučalo?

Na Mariborskem Pohorju so umetno zasneževanje začeli prejšnji konec tedna. Nizke temperature, hladna voda in primerna relativna vlažnost so poskrbeli, da so lahko začeli zasneževati proge na Arehu, dan pozneje pa tudi na višjih legah Mariborskega Pohorja. Za zdaj v Marpromu, občinskem podjetju, ki upravlja žičniške naprave, točnega datuma odprtja sezone še niso določili. Kot so pojasnili, pa to načrtujejo za 9. december, a je obseg odprtih prog odvisen od vremenskih razmer v naslednjih dneh.

Tam se lahko pohvalijo s 7,5 milijona evrov vredno naložbo v novo vmesno postajo Pohorske vzpenjače in novo štirisedežnico Ruška. Pred začetkom zimske sezone so prodali okoli 1500 sezonskih vozovnic, kar je primerljivo z lanskimi številkami, pri tem pa edini pri nas letos niso zvišali cen dnevnih vozovnic.

Na Rogli, kjer so zadovoljni s predprodajo vstopnic, glede na trenutne vremenske napovedi še ne morejo natančno napovedati začetka sezone, če bo vse po načrtih, naj bi se to zgodilo prihodnji petek, množični začetek sezone s koncerti in zabavo na snegu pa načrtujejo čez dva tedna. Kot so pojasnili v Uniturju, so vzdrževalna in pripravljalna dela na žičniških napravah in smučarskih progah dokončali po načrtih.  Za naložbe so ob pomoči države namenili več kot 12 milijonov evrov. Nova je šestsedežnica Mašinžaga z ogrevanimi sedeži in zaščitnimi kabinami.

Na Golteh zaključujejo projekt zamenjave dveh starih žičnih naprav z novima štirisedežnicama, v kar so skupaj z obogateno ponudbo na prostem vložili več kot 11 milijonov evrov. Začetek sezone načrtujejo za prihodnji petek, ko bo obratovalo nekaj prog, otvoritvene cene dnevnih vozovnic pa bodo za polovico nižje od rednih.

Zasnežujejo tudi na Krvavcu, otvoritev sezone in nove šestsedežnice Zvoh načrtujejo za prihodnji petek, so pojasnili v RTC Krvavec, kjer so letos za naložbe prav tako odšteli 11 milijonov evrov. Nova, hitrejša in ogrevana šestsedežnica je glavna pridobitev na Krvavcu. Redno ceno smučarske vozovnice za odrasle so na krvavškem smučišču v primerjavi z lani podražili za dva evra, na 41 evrov. Da bi spodbudili nakup preko spleta, bo preko spleta cena celotno sezono ostala 39 evrov, kolikor je znašala tudi v predprodaji. Ta se je zaključila v četrtek, z njo pa so zadovoljni.

Tudi na Voglu so zadovoljni s predprodajo vozovnic. Kot so povedali na Žičnicah Vogel, jih niso nameravali podražiti, vendar pa so bili v to, tako kot na ostalih smučiščih, prisiljeni zaradi dviga stroškov dela in visokih cen energentov. Velika novost na Voglu je nova krožna kabinska žičnica, ki bo zamenjala staro dvosedežnico Zadnji Vogel. Naprave bodo zagnali, ko bodo to dopuščale vremenske razmere, saj so tam odvisni le od naravnega snega.

V Kranjski Gori računajo, da bodo žičniške naprave pognali 16. decembra. Sicer upajo, da bodo vremenski pogoji dovoljevali zagon naprav že vikend pred tem, če bo snežilo in bodo prihodnji teden temperature dovolj nizke za utrditev prog še z umetnim snegom.

Na smučišču Cerkno nameravajo prihodnji teden začeti umetno zasneževanje, računajo pa tudi na nekaj naravnega snega. Začetek sezone načrtujejo sredi decembra. Servisi se zaključujejo, po progah postavljajo snežne topove in čakajo na primerno vreme. Zaključujejo tudi izobraževanje kadra in testiranje treh posodobljenih žičniških naprav, na katerih so zamenjali krmiljenje in elektroniko ter jim tako podaljšali rok uporabe vsaj za 25 do 30 let.

Večje investicije so se pred novo sezono s pomočjo države lotili tudi na Treh kraljih nad Slovensko Bistrico, kjer so štiri milijone evrov med drugim vložili v zamenjavo vlečnice, postavitev nove štirisedežnice in povečanje smučarskih površin, trenutno pa poteka zasneževanje prog.

Skoraj devet milijonov evrov so v postavitev nove šestsedežnice s tremi postajami in povezavo zgornje postaje nihalke z najvišjim vrhom Gradiščem vložili tudi na Veliki Planini.

Slabo pa letos kaže najvišje ležečemu slovenskemu smučišču Kanin. Ker nima uporabnega dovoljenja, krožna kabinska žičnica v tej sezoni ne bo delovala. Kot je povedal bovški župan Valter Mlekuž, križa čez sezono sicer še niso naredili, saj se dogovarjajo za obratovanje naprav Prevala, Skripi in Podi z dostopom prek italijanske strani, s smučišča Sella Nevea. A upravljavci smučišča za to ne vidijo veliko možnosti. Po besedah direktorice družbe Sončni Kanin Manuele Božič Badalič bodo aktivnosti pozimi usmerili predvsem v ohranjanje naprav.