Zavod za gozdove Slovenije je načrt sanacije gozdov konec septembra posredoval ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, so pojasnili na občini.
Trenutno poteka nabiranje semen avtohtonih gozdnih drevesnih vrst v registriranih gozdnih semenskih objektih, ki ga izvajajo poklicni gozdni semenarji, hkrati pa zavod koordinira prostovoljne akcije nabiranja semen z organiziranimi skupinami. Nabavili bodo tudi okoli 15.000 sadik puhastega hrasta in 4000 sadik črnike.
Gozdove bodo obnavljali tudi v okviru treh dogodkov za prostovoljce in organizacije, ki jih bodo pripravili na zavodu za gozdove v sodelovanju z ministrstvom, Fundacijo Vrabček in tremi prizadetimi občinami: Miren-Kostanjevica, Renče-Vogrsko in Komen.
Prvo nabiranje semen in nakup sadik bodo po pojasnilih občine Miren-Kostanjevica financirali iz donacij in prispevkov, zbranih v akciji Skupaj za Kras prek Fundacije Vrabček upanja, saj proračunska in evropska sredstva še niso na voljo.
Vsem donatorjem so se na občini zahvalili za pomoč, ob tem pa dodali, da bo pomoč tako v donacijah kot v delu na terenu dobrodošla in potrebna tudi v prihodnjih letih, saj bo sanacija pogorišča trajala desetletja.
Prva na vrsti najbolj prizadeta območja
Obnova gozdov bo najprej stekla na območjih, ki so bila v požaru najbolj prizadeta in so v načrtu sanacije opredeljena kot prioritetna. Zlasti gre za gozdove nad naseljem Miren in na Cerju.
Prve akcije z vključevanjem poslovne in širše javnosti bodo organizirane v drugi polovici novembra in decembra. Zavod za gozdove skupaj z občinami načrtuje tri večje dogodke za začetek obnove gozdov. Prva bo akcija sajenja dreves za podjetja, ki so že izkazala podporo in namero dolgoročno sodelovati pri obnovi Krasa. Potekala bo 25. novembra pred Pomnikom miru na Cerju.
Za širšo javnost bosta organizirana dva dogodka, in sicer bo 26. novembra na Cerju potekalo pogozdovanje, 10. decembra pa sejanje semen. Letos bo predvidoma pogozdenih 100 hektarov pogorelih gozdov.
Po besedah župana občine Miren-Kostanjevica Mauricija Humarja vsi, ki so vključeni v projekt obnove gozda prek koordinacijskega Centra za obnovo pogorelega Krasa, verjamejo, da jim bo s skupnimi močmi uspelo "temu požganemu delu Slovenije vrniti zeleno podobo in obnoviti ekosistem enega od biotsko najbolj pestrih območij v Evropi".
Po oceni Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) je požar, ki je na Krasu divjal med letošnjim 15. in 29. julijem, zajel 3707 hektarjev površin, od tega 2902 hektarja gozdov. Škoda v gozdovih je ocenjena na približno 23 milijonov evrov, sredstva za sanacijo pa bodo zagotovljena iz državnega proračuna, programa razvoja podeželja in Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023-2027.
Po oceni državne komisije za ocenjevanje škode po naravnih in drugih nesrečah pa škoda v gozdovih znaša 24,91 milijona evrov. Na kmetijskih zemljiščih je medtem nastalo za skoraj 579.200 evrov škode, v gospodarstvu pa 369.000 evrov, je izračunala.
Škoda na uničenih objektih je dosegla vrednost 190.800 evrov, delna škoda na stavbah 237.100 evrov, škoda na gradbeno-inženirskih objektih okoli 67.200 evrov, škoda na dveh državnih cestah 67.400 evrov, škoda v energetiki 257.400 evrov, škoda v lovstvu pa 194.000 evrov. Škoda na kulturni dediščini je vključena v delni škodi na stavbah, je v vladnem gradivu ocenila državna komisija.
KOMENTARJI (4)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.