Delovni čas nekaterih zdravnikov je sicer daljši kot to dopušča zakon, preobremenjeni pa nikakor niso vsi zdravniki. Do podobnih ugotovitev, a z manjšimi odstopanji, je prišla tudi Zdravniška zbornica Slovenije (ZZS).
Primerjava zdravniških in sodniških plač je težka, saj se primerjajo zelo različni poklici. Na ministrstvu za zdravje so se odločili, da bodo primerjali plačo okrožnega sodnika in specialista. Kot je povedal minister Keber, po približno 30. letu starosti zdravnik postane specialist oziroma lahko pravnik po opravljenem izpitu postane sodnik.
Primerjava kaže, da sta poklica ovrednotena enako, specialist dobi celo nekaj tisočakov več na mesec. Za primerjavo, povprečna bruto plača zdravnika specialista znaša 558.000, okrožnega sodnika pa 554.000 tolarje. Tako na ministrstvu zatrjujejo, da so plače zdravnikov primerne. Nedvomno pa je, da so mnogi zdravniki preobremenjeni, vendar to ne velja za vse. Pregled dežurstev kaže, da v zdravstvenih domovih skoraj štirideset odstotkov zdravnikov sploh ne dežura, 43 odstotkov pa jih opravlja do 10 ur dežurstva, natanko kolikor jih predvideva zakon. Tako je v zdravstvenih domovih preobremenjenih okoli 17 odstotkov zdravnikov. Bolj obremenjeni so zdravniki v bolnišnicah, tam jih je četrtina takšnih, ki dežurstev ne opravljajo, 28 odstotkov pa opravlja do 10 ur tedenskega dežurstva.
V bolnišnicah tako skoraj pol zdravnikov dela več kot 50 ur na teden, za približno desetino, tako pravijo tudi v zdravniški zbornici, pa lahko trdimo da so resnično preobremenjeni, saj delajo več kot 65 ur tedensko. Na ministrstvu pa trdijo, da je takšnih le 5 odstotkov.
Zdravnike bi bilo najlaže razbremeniti z najemom novih zdravnikov, po izračunih bi jih bilo za zapolnitev vrzeli dovolj okoli 200. Dobili pa bi jih lahko predvsem iz tujine.
Kot je povedal predsednik ZZS Marko Bitenc, zdravniška zbornica nasprotuje nenačrtovanemu in s strani zbornice nenadzorovanemu uvažanju zdravnikov in zobozdravnikov iz tujine. Dodal je, da pa zbornica podpira načrtovano pridobivanje tujih usposobljenih zdravnikov.
Uvoz posameznih zdravnikov naj bi bil nujen. Resnično brezposelnih zdravnikov je namreč zelo malo, morebiten večji vpis na fakulteto pa zaradi dolgotrajnega študija ne bi spremenil stanja vsaj do konca desetletja.
