'Velika večina zdravnikov ne zasluži 15.000 evrov bruto'

V zdravniškem sindikatu Fides od vlade zahtevajo umik predloga o zmanjšanju plačevanja dežurstev v javnem sektorju, ker je do zdravniškega poklica diskriminatoren, je po današnji seji predsedstva sindikata pojasnil predsednik Fidesa Konrad Kuštrin. V torek bodo z odgovorom seznanili glavni odbor, ki se bo odločil o nadaljnjih ukrepih.

"Predsedstvo Fidesa sem seznanil s predlogi vlade. Moram reči, da so kolegi zgroženi nad odnosom vlade do zdravniškega poklica, posebej zato, ker vemo, da v Sloveniji manjka okoli 2000 zdravnikov," je pojasnil Kuštrin. Izpostavil je, da morajo zdravniki zaradi potreb bolnikov zagotavljati 24-urno zdravstveno varstvo, kar pa glede na njihovo maloštevilčnost lahko zagotavljajo le z nadurnim delom. "Noben zdravnik se razpisu nadurnega dela ne more odpovedati," opozarja.

Kakšni bodo nadaljnji ukrepi Fidesa v primeru, da vlada njihovi zahtevi ne bi ugodila, danes ni želel napovedati. "Stavke ne izključujem, imamo pa tudi mnogo drugih možnih ukrepov. A bi bilo naštevanje možnosti zdaj prejudiciranje odločitve glavnega odbora sindikata. Lahko pa povem, da so zdravniki tako zgroženi nad tem diskriminatornim odnosom vlade, da bi lahko delo - če bi tako hoteli - zaustavili že jutri," pravi Kuštrin.

Upa, da bodo Fidesu solidarnost pokazali tudi ostali sindikati javnega sektorja, v nasprotnem primeru bodo po njegovih napovedih vseeno "akcije peljali sami naprej". Sicer pa podpore ostalih sindikatov javnega sektorja glede na pretekle izkušnje ne pričakuje.

Fides podprl tudi preostali javni sektor

Popoldne pa se je sešel tudi stavkovni odbor 19 sindikatov javnega sektora. Predsednik odbora Dušan Miščević je povedal, da odbor podpira Fides pri zahtevi do vlade, hkrati pa je dodal, da od vlade zahtevajo, da vlada spreminja člene zakonov, ki niso usklajeni z pogajalsko skupino sindikatov javnega sektorja. Zato so vlado tudi javno pozvali vlado, naj vse sporne spremembe členov umakne iz zakonodajne procedure in nadaljuje pogajanja. Naslednja seja stavkovnega odbora bo v sredo, do takrat pa bodo spremljali razmere in se nanje takrat primerno odzvali.

'Velika večina zdravnikov z dežurstvi nima 15.000 evrov bruto plače'

Vodja sindikatov v zdravstvu v okviru Pergama Matija Cevc je poudaril, da pri dežurni službi ne gre le za zdravnike, ampak v velikem delu tudi za zdravstveno nego in denimo v primeru ljubljanskega kliničnega centra za tehnične službe. Tudi ti bodo zaradi sprememb prizadeti, pri čemer jih na delo razporeja delodajalec.

Cevc je poudaril, da velika večina zdravnikov, ki dežura, nima 15.000 evrov mesečne bruto plače, ampak so plače okrog 3000, 3500 evrov bruto. Tu gre po njegovih besedah za populističen pristop, ki je nevaren, saj na nek način prizadene avtoriteto in pomen zdravniške službe in zdravstva na splošno. Za primer je Cevc navedel tudi svojo plačo: kot zdravnik internist po 35 letih delovne dobe z vsemi napredovanji dobi 3400 evrov bruto mesečno.

Marušič: Treba bo storiti še več

Zdravstveni minister Dorjan Marušič pa opozarja, da je zdravstvena blagajna v minusu, za zagotavljanje finančne vzdržnosti pa bo treba vpeljati čisto vse možne ukrepe. Če se bodo kolegi zdravniki odločili za stavko zaradi nasprotovanja znižanju plačila dežurstev, bo to njihova osebna presoja. Odločitev o današnjem pozivu Fidesa bo po njegovih besedah sprejela vlada, sam pa bo pri razpravi sodeloval. Opozarja pa, da ima tudi z upoštevanjem prihrankov, ki naj bi jih dosegli z znižanjem plačevanja dežurstev – privarčevali naj bi 20 milijonov evrov letno – zdravstvena blagajna še vedno primanjkljaj.

Spomnil je, da je ukrep znižanja vrednotenja dežurstev v zdravstvu za 33 odstotkov eden izmed ukrepov, ki jih je podedoval ob nastopu ministrske funkcije. Stroške dežurstev je po njegovem mogoče zmanjšati le preko zakona. Druga dva ukrepa, s katerimi naj bi delno razbremenili zdravstveno blagajno, sta še skrajševanje ležalnih dob v bolnišnicah in zmanjševanje sredstev za terciarno dejavnost. "V zagotavljanje finančne vzdržnosti sistema bo treba vpeljati čisto vse ukrepe, sam imam svoj seznam. V kolikor bomo z izvajalci našli še dodatne ukrepe, jih bom preučil. Aktivno smo se lotili tudi področja zdravil, vendar tu ukrepi ne bodo tako hitri. Kljub temu pričakujem, da bi do konca leta lahko privarčevali določena sredstva."

Vlada niža dežurstva

Vlada je na četrtkovi seji določila besedilo novele zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki ga bo posredovala v DZ za obravnavo po skrajšanem postopku. V predlog so vključene tudi določbe o znižanju položajnega dodatka in dodatkov za dežurstvo, ki s sindikati javnega sektorja niso usklajene.

Vlada tako kljub nestrinjanju sindikatov predlaga drugačno osnovo za obračun izplačila v času dežurstva in znižanje dodatkov za delo v manj ugodnem delovnem času v času dežurstva za 50 odstotkov. Pri dežurstvih vlada namreč ugotavlja, da zlasti na področju zdravstva prihaja do nesorazmerno visokih izplačil v času dežurstva glede na plačilo dela v rednem delovnem času, kjer je intenzivnost delovnih obremenitev višja.