Primerjava cen živil: med najcenejšo in najdražjo košarico 11 evrov razlike

V okviru projekta se izvaja popis za 20 skupin osnovnih živil. Izmed teh bo 15 skupin osnovnih živil stalnih, pet skupin osnovnih živil pa bo naključnih.  Na portalu lahko potrošnik določi kategorijo živila, ime proizvoda, trgovino, poreklo, blagovno znamko in zaščitni znak. Zaenkrat so na voljo informacije popisa, ki so ga opravili 13. septembra. 

Na spletni strani Naša super hrana je tako objavljena primerjava cen pšenične bele moke, belega kruha in testenin, govejih in svinjskih zrezkov ter piščančjega fileja, mleka, tekočega jogurta, sira in masla, jajc, jabolk, krompirja, sončničnega olja in belega sladkorja ter petih dodatnih sezonskih živil. Popis cen so 13. septembra naredili pri trgovcih Mercator, Spar, Tuš in Engrotuš, Hofer, Lidl in Eurospin v Ljubljani, dva dni pozneje pa še v devetih trgovinah v Avstriji, Italiji in na Hrvaškem, ki so od meje oddaljene do 50 kilometrov.

Osnovna primerjalna enota je kilogram oziroma liter, kar omogoča pravično in transparentno primerjavo med izdelki. Da so jo določili, so izhajali iz količinskega pakiranja oziroma teže izdelka. Izjeme so maslo, kjer je primerjalna enota 250 g, in jajca, pri katerih upoštevamo pakiranje 10 kosov. 

Kot je razvidno iz rezultatov prvega popisa, je med najcenejšo in najdražjo košarico okoli 11 evrov razlike. 

Rezultat prvega popisa 13.9.2022, vir: Naša super hrana

V času spremljanja cen bodo trikrat, na začetku, sredini in koncu obdobja, cene popisali tudi v tujini, in sicer na Hrvaškem (v Zagrebu), v Italiji (v Trstu) in Avstriji (v Radgoni), v trgovinah, ki so od meje oddaljene največ 50 kilometrov. 

Dostopen je že popis cen za tujino, ki so ga opravili pred štirimi dnevi. Najcenejša košarica osnovnih živil v tujini je pri enem od trgovcev na Hrvaškem, najdražja pa v Avstriji. Popisa cen živil sicer niso opravili na Madžarskem.

Rezultat prvega popisa 13.9.2022, vir: Naša super hrana

Slovenska košarica najcenejša

Kot je še razvidno, je najdražja košarica osnovnih živil v Avstriji, ker je potrebno za skupino osnovnih živil odšteti skoraj 38 evrov (37,99 evra). V Italiji bi za polno košarico odšteli 34,64 evra, na Hrvaškem 31,51, v Slovenji pa še slabe tri evre manj: 28,62 evra. 

Rezultat prvega popisa 13.9.2022, vir: Naša super hrana

Bodo zahtevali cene od vseh deležnikov v verigi?

"Gre za mehko regulacijo, torej spremljanje cen osnovnih živil," je ob predstavitvi portala povedala kmetijska ministrica in dodala, da bodo potrošniku na voljo informacije o poreklu, kakovosti in ceni. Ali bo ta mehak ukrep za zajezitev draginje dovolj, bomo po njenih besedah videli čez nekaj časa. "Če ukrep ne bo dovolj, se bo vlada odločila za ukrep na podlagi zakona o kontroli cen, ki jih bomo zahtevali od vseh deležnikov v verigi. Ti podatki ne bodo javno dostopni, bodo samo za potrebe in odločanje vlade," je povedala.

Za ukrep spremljanja cen se je odločila tudi Češka, kjer pa spremljajo cene po celotni verigi, je še povedala Šinko. 

Ana Marechal iz Direktorata za hrano je dodala, da bodo naknadno v primerjavo dodali še pet sezonskih živil, in sicer papriko, čebulo, paradižnik, hruške in bučno olje. V naslednjih popisih bodo dodali pet tistih, ki se bodo izkazali kot potrebni glede na povpraševanje oz. sezonsko ponudbo.

Prehranskega varuha skrbi morebiten pritisk na primarne pridelovalce hrane

Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Igor Hrovatič po zagonu primerjalnika cen osnovnih živil pričakuje določene reakcije predvsem pri trgovcih. "Upam, da se to ne bo prenašalo po verigi navzdol kot nedovoljena ravnanja oz. se odrazilo kot pritisk na dobavitelje, predvsem na primarne kmetijske pridelovalce," je dejal.

Primerjalnik cen je po njegovih navedbah ukrep proti prehranski draginji, prvenstveno namenjen potrošnikom. "Trenutno še ne moremo govoriti o tem, da vpliva tudi na odnose med deležniki preskrbe s hrano," je dejal. 

Kako je potekal popis?

"Ocenjevalec je opravil popis skozi oči potrošnika, kot da bi kupoval potrošnik. Popis sta opravili dve ločeni skupini, ki sta svoje podatke vnesli v bazo. Če so se cene med skupinama razlikovale, so opravili še tretji popis," je pojasnila Marechal in dodala, da so popisovali redne cene, ne pa akcijskih, ki so na primer na voljo le določeni skupini kupcev kot del zvestobe. 

Skupaj so popisali 184 izdelkov, za vsako živilo so pridobili fotografijo, izpostavljenost izdelka v trgovini, ime in blagovno znamko, poreklo, hranilno vrednost in kakovost. Popis bodo opravili vsakih 14 dni in objavljali aktualne cene izbranih živil pri omenjenih trgovcih.

 Primerjavo izvajajo na večjih prodajnih mestih trgovcev v Ljubljani, kjer je ponudba izdelkov najbolj pestra, je še pojasnila Marechal. 

Od treh trgovcev še nimajo soglasja

Cene spremljajo pri trgovcih Mercator, Spar, Tuš in Engrotuš, Hofer, Lidl in Eurospin. Soglasje za to so že dobili od Hoferja, Lidla in Spara, od ostalih ga pričakujejo v kratkem. Ministrica pri tem ne vidi nobenih težav. 

Marcator: potrebna bi bila primerjava cen v celotni verigi, od kmeta do police

Popisane so redne cene, razlike pa so, z izjemo enega trgovca, minimalne, so danes izpostavili v Mercatorju. Kot so spomnili, lahko imetniki kartice Pika pri svojih nakupih še dodatno prihranijo z zbiranjem pik, za najzvestejše kupce pa, da je tako košarica v Mercatorju s 46,69 evra najcenejša. "Ocenjujemo pa, da bi bila potrebna primerjava cen v celotni verigi, od kmeta do police," so se odzvali na spremljanje cen. "Trgovci se namreč vsakodnevno soočamo v zahtevami dobaviteljev po dvigu cen, priča pa smo tudi že primerom, da dobavitelji napovedujejo celo prekinitev dobav blaga, če ne pristanemo na zahtevano povišanje cen," so pojasnili.

Na napake opozarjajo tudi v Tušu

Da je pri popisu prišlo do več napak, na katere so opozorili pristojne, pa so se odzvali še v Tušu, ki ima po primerjalniku najdražjo košarico. Kot so navedli, primerjava ni upoštevala njihovih najcenejših izdelkov v kategorijah kruh, goveje meso, siri, sončnična olja in jabolka, ki da so bili na zalogi v vseh trgovinah na območju Ljubljane. Ob tem se v določenih primerih po njihovih navedbah primerjajo cene neprimerljivih izdelkov, denimo znotraj iste kategorije se primerjajo tekoči jogurti v tetrapakih in plastenkah, izdelki lastne blagovne znamke. Prav tako primerjava ni upoštevala dolgotrajno znižanih cen, so dejali in pojasnili, da je imajo svinjsko meso v akciji dva meseca. "Če bi ob tem upoštevali še ostale ugodnosti, ki jih nudimo našim kupcem, je cena naše košarice osnovnih živil primerljiva s cenami košaric ostalih trgovcev," so še zapisali in dodali, da primerjalnik cen v boljši položaj postavlja trgovce, "katerih cenovna politika ne vključuje lojalnostnih programov za svoje kupce".

Hofer: v primerjavi številne nepravilnosti

V Hoferju so sicer v današnjem sporočilu za javnost zapisali, da so v primerjavi cen navedene "številne nepravilnosti", ki so jih že posredovali izvajalcu. Med njimi so sporočili navzdol popravljene cene testenin, masla in jabolk ter izpostavili, da košarica pri njih v resnici stane 46,08 evra, torej najmanj med vsemi trgovci, ki so predmet primerjave v Sloveniji.

"Če izhajamo iz dejstva, ki ga navaja izvajalec, da se popis izvaja iz kupčevih oči, bi ta v primeru, da je zaloga na primer najugodnejših polžkov v posamezni trgovini slučajno pošla, zagotovo izbral cenovno primerljiv izdelek, na primer svedre, ne pa izdelka blagovne znamke Barilla, ki je skoraj trikrat dražji," so še zapisali.

Spar opozoril, da niso upoštevani popusti in akcije

V odzivu so v podjetju Spar zapisali, da je ukrep spremljanja cen osnovnih živil trgovcem posredoval jasno sporočilo, da kupci pričakujejo odgovorno ravnanje in omejevanje dviga cen osnovnih izdelkov, na kar so se v Sparu že predhodno odzvali z več ukrepi. "Zagotovo je pomembna točnost popisanih cen izdelkov, ki jih mi še preverjamo in ob morebitnih nepravilnostih cen naših izdelkov bomo o tem obvestili ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Težko komentiramo, kakšna je dejanska uporabna vrednost za kupca, saj se cene spreminjajo na dnevni ravni, poleg tega pa v popisu niso upoštevani različni popusti in akcije, ki jih ob določenih dneh ponujamo trgovci. Kot na primer pri nas 10 % popust na celoten nakup ( tudi na znižane akcijske cene) vsak konec tedna, ki še dodatno poceni nakup. Menimo, da se bodo kupci o cenah najverjetneje še vedno primarni informirati iz letakov."

Odziv iz Lidla

Iz Lidla so po objavi primerjave cen sporočili, da bodo komentarje delili le z deležniki, "da bi zagotovili, da analiza cen izdelkov ne bo vsebovala napačnih primerjav in bo bolje izvedena". Lidl Slovenija stalno sledi zavezi, da svojim kupcem ponuja najboljše razmerje med ceno in kakovostjo izdelkov v svoji ponudbi, so še zatrdili. 

Tudi v Eurospinu opozarjajo na morebitne napake

V Eurospinu, kjer je košarica najcenejša, jih rezultati prvega popisa ne presenečajo, saj da je to potrdilo že več neodvisnih raziskav. Kot so dodali, želijo kupcem vse dni v letu ponujati ciljno usmerjeni izbor kakovostnih izdelkov po nizkih cenah. Ne glede na to pa so ocenili, da bi bil popis cen lahko strokovnejši. "Nujna bi morala biti primerjava primerljivih izdelkov, da bi se izognili morebitnim napakam in nepravilnostim pri popisu cen, pa bi pred objavo morali trgovcem poslati popis v preverbo, saj bi le tako res zagotovili popis pravih izdelkov," so prepričani.

Dodali popis petih sezonskih izdelkov in aneks v višini 11.000 evrov

Na razpis za popisovanje izdelkov so prispele tri ponudbe, izbrano je bilo ljubljansko podjetje April 8, ki je oddalo ponudbo v vrednosti nekaj več kot 47.000 evrov, je spomnila ministrica. Ker so se nato odločili še za popis petih sezonskih izdelkov, so podpisali aneks v višini 11.000 evrov, tako da je vrednost projekta narasla na 58.000 evrov.

V tem času bo trikrat izveden tudi popis cen izbranih živil v Avstriji, Italiji in na Hrvaškem.

Da namerava vlada med možnimi ukrepi za boj proti draginji poskrbeti tudi za javno objavo cen osnovne košarice živil pri posameznih trgovcih, je še pred poletjem povedal premier Robert Golob. S tem naj bi trgovce odvrnili od preveč izrazitih podražitev.

Javno naročilo za spremljanje in primerjavo maloprodajnih cen je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano objavilo 18. julija.

TZS: Ali bo primerjalnik cen dosegel namen, bo pokazal čas

Trgovinska zbornica v proces ni bila vključena tako, kot so upali, je povedala njena predsednica Mariča Lah. 

TZS težko ocenjuje vzpostavitev primerjalnika cen, je za STA danes povedala Lahova in dodala, da trgovci prikazane podatke proučujejo in bodo v primeru, da navedene cene morebiti odstopajo od realnega stanja, na to tudi opozorili.

Ukrep je odločitev vlade. Ali je primeren ali ne oz. ali bo cilj - pomagati potrošnikom pri optimalnem nakupu košarice osnovnih živil - dosežen, bo pokazal čas oz. bodo povedali potrošniki, pravi predsednica zbornice.

TZS dodatnih informacij kot teh, ki so javno objavljene, nima. Z ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so po njenih besedah sodelovali v prvi fazi, ko so se določale skupine živil, nato pri opredelitvi, kateri izdelki iz teh skupin bodo izbrani, pa ne.

KGZS: Zastavljeno primerjanje cen ne more prinesti dobrih rezultatov

Primerjanje cen živil, kot ga je zastavila vlada, ne more prinesti dobrih rezultatov, saj se primerja le maloprodajne cene, ocenjuje predsednik KGZS Roman Žveglič. Meni, da bi moralo biti na embalaži izdelka navedeno, kakšen delež končne cene odpade na posameznega deležnika v verigi.

"Pozdravljamo sicer namero vlade, da uredi razmerja znotraj verige preskrbe s hrano, vendar je kmet v tej verigi najšibkejši člen," je na novinarski konferenci dejal predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Žveglič.

O spremljanju cen osnovnih živil pri trgovcih, ki so bile prvič objavljene na posebni spletni strani, je dejal, da "nekih dobrih rezultatov ne bo in ne more prinesti, ker vključuje izdelke oz. živila po končni, maloprodajni ceni. Kako se bo gledalo cene živil različnih dobaviteljev in proizvajalcev, je vprašanje za tistega, ki si je to zamislil", je dodal.

Če bi trgovci nizke cene, kot se oglašujejo, zagotavljali na račun svoje marže, bi v zbornici to pozdravili. A v KGZS s terena dobivajo informacije, da trgovci živilskopredelovalni industriji ne dovolijo zvišati cen, živilskopredelovalna industrija surovin, ki jih kupuje, nato ne plača po višjih cenah, kmetje pa v vsej zadevi nimajo česa storiti. Odkupne cene pri kmetih so se sicer zvišale, priznava Žveglič, a ne za toliko, da bi to pokrilo višje vhodne stroške.

"Če (spremljanje cen) ne bo urejeno tako, da bo na embalaži razvidno, koliko ima kdo v tej verigi, se bojim, da bo brez vsakršnega učinka in bo lahko za kmeta škodljivo - postajali bomo vse bolj odvisni od uvoza vse bolj nekvalitetne hrane iz trenutnih tržnih viškov," meni Žveglič.

Poudarja tudi, da mora biti na embalaži naveden izvor živila in da je treba to nadzirati. Predsednik KGZS je na novinarsko vprašanje o vlogi varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano - to funkcijo trenutno opravlja Igor Hrovatič - v sedanjih razmerah dejal, da bi želel njegovo bolj aktivno vlogo.