Podražitvam hrane se ne bo moč izogniti brez regulacije cen energentov

Prehranska industrija danes sestankuje na temo draginje, in sicer poteka seja upravnega odbora Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije, seje pa se naj bi udeležila tudi kmetijska ministrica Irena Šinko. Pogovor teče o draginji, nemoteni oskrbi z živili, cenah energentov ter o trenutni situaciji v kmetijskih in živilskih podjetjih. Zaradi astronomskih cen elektrike in plina se draži tudi hrana. Meso, ki ga že zdaj kupujemo po krepko višjih cenah kot v začetku leta, se bo kmalu še podražilo. Pred dražitvami in celo opuščanjem dejavnosti opozarjajo tudi peki. Od države zato pričakujejo hitro in učinkovito pomoč.

Še pred sestankom upravnega odbora so pred kamere stopili Janez Rebec iz Pivke perutninarstva, Izidor Krivec iz Celjskih mesnin, Branko Virag iz skupine Panvita, Danilo Kobal iz Mlinotesta ter Anton Jakljevič iz Ljubljanskih mlekarn.

'Vse nas skrbi, kako sploh preživeti to krizo'

Predstavili so aktualne probleme, s katerimi se srečujejo živilsko-predelovalna podjetja. Kot je opozoril Rebec, so živilska podjetja zelo na udaru zaradi same krize. "Že v zadnji krizi smo igrali pomembno vlogo. Smo tisti, ki skrbimo, da so trgovske police polne. Še naprej upamo, da bo tako. So pa stvari zelo resne. Kmetijstvo je močno prizadeto zaradi cen gnojil in goriv. Poleg tega nas je prizadela še huda letošnja suša," je dejal Janez Rebec in opozoril, da poskušajo situacijo obvladovati, a s strani pristojnih kakšnih resnih rešitev še niso dobili. "Zakon, ki ga je vlada že sprejela, še zdaleč ni dovolj," opozarja Rebec. "Želimo si stabilizacije cene energije, da bi prišli do normalizacije razmer. Zaenkrat kakšnih večjih rešitev na vidiku ni. Vsak se bori po svoje, bi bilo pa bolje, da bi našli skupno rešitev. Postajamo že skoraj polenergetska podjetja, ki se ukvarjajo z investicijami v sončne elektrarne ipd.," opozarja in dodaja, da jih zelo skrbi, kako bo potrošnik ob vseh teh podražitvah preživel. "Vse nas skrbi, kako sploh preživeti to krizo," še dodaja.

'Tako hudih časov ne pomnim'

Izidor Krivec iz Celjskih mesnin pravi: "Že 28 let delam v tej industriji in tako težkih časov ne pomnim." Dodaja, da so precej višje vhodne cene govejega in svinjskega mesa, višajo pa se tudi drugi stroški, zlasti na račun podivjanih cen energentov. Kot pravi, večina živilskih podjetij nima zakupljenih energentov, zato so razmere še toliko bolj zahtevne. "Rezerv ni več, podjetja so pred bankrotom," dodaja. Vladi so v okviru zbornice predstavili, kaj želijo. Menijo, da je najboljša rešitev regulacija cen. "Posamezniki v tej industriji se ne moremo igrati s špekulanti, to lahko naredi le Bruselj. Prvi in izvorni ukrep mora biti regulacija cen energentov na nivoju, kot imajo to gospodinjstva. Brez regulacij in konkretnih pomoči s strani države ne bo šlo," opozarja. "Če bodo prazne police, bodo želodci prazni in to ni dobro. Če propade živilska industrija, propade tudi kmetijstvo."

"Zvišanju cen se ne bo mogoče izogniti, če se cena energije ne bo regulirala," je še enkrat opozoril Krivec in zagotovil, da cen ne bodo dvigovali, da bi ustvarjali dobičke, pač pa zato, da bi preživeli.

Branko Virag iz skupine Panvita pa je opozoril na precej slabšo letošnjo žetev zaradi suše. Za nekatere pridelke bo žetev celo razpolovljena. "Podjetja smo odvisna od tega, ali bo in na kakšen način bo država prisluhnila izpadu, ki ga moramo nadomestiti." Upa, da bo država kmalu priskočila na pomoč, saj se izredno mudi. So pred žetvijo žit, zato opozarja, da se bodo višje cene energentov poznale tudi na stroških žetve. Opozoril je tudi, da trenutno gnojil na svetovnem in evropskem trgu ni, tista, ki pa so na voljo, pa so nenormalno draga. 

Ogrožena so delovna mesta

Danilo Kobal iz Mlinotesta pravi, da se soočajo s podobnimi težavami. Za silo so zapolnili zaloge žitaric v silosih, saj so cene surovin precej višje. "Najbolj pa nas skrbijo pošastne cene energije, predvsem zemeljskega plina. Skrbi nas tudi dvig cene kartonske embalaže. Dražijo se tudi druge surovine," opozarja. "Težava z umetnimi gnojili bo zagotovo dodaten element, ki bo ceno surovine žitaric za pekarsko industrijo držala na visokih nivojih," dodaja Kobal. Opozoril je, da je vlada s svojim ukrepom omejitve cene energije za male obrate postavila srednja in velika podjetja v diskriminatoren položaj. Hkrati pa so prav ta podjetja tista, ki oskrbujejo večino javnih zavodov, še dodaja. Zato se na določene razpise sploh ne prijavljajo več.

Kobal državo in dobavitelje zato poziva, naj razmišljajo o zagotovitvi zalog energentov in za zagotovitev primernih cen. V nasprotnem primeru se lahko zgodi, da bodo morali krčiti poslovanje in s tem povezano odpuščati.

Anton Jakljevič iz Ljubljanskih mlekarn pa je dejal, da je v podobno težki situaciji tudi mlekarstvo. "Izjemno nas skrbi, da bodo vse podražitve, ki smo jih že bili prisiljeni narediti in jih še bomo morali, vplivale na potrošnjo, zato v naslednje leto gledamo še z večjo zaskrbljenostjo," opozarja in dodaja, da je ena od rešitev zagotovo omejitev cen energentov, a ne sme biti edina.