Človeško telo je narejeno tako, da nekaj sonca mora dobiti, a težko je določiti mejo, kdaj sončni žarki postanejo škodljivi. Kot vemo, lahko povzročijo več vrst raka, zavirajo celice imunskega sistema in vplivajo tudi na videz kože, saj ta ob poškodbah postane bolj suha in nagubana, pojavijo pa se tudi t. i. starostne pege. Več o nevarnosti sevanja sonca si lahko preberete v prispevku: 'Vsekakor ne promoviramo vampirskega življenja, a zaščititi se vseeno moramo'.
Trije stebri zaščite: obnašanje, fizična zaščita in 'kreme'
Prav zato se moramo ustrezno zaščititi. Kot najbolj pomembno je dermatolog Borut Žgavec izpostavil prvo stopnjo zaščite, in sicer obnašanje, da torej ne gremo namensko na sonce. "Da ne bomo ležali na soncu, ker ob tem uživamo in ker želimo imeti rjavo barvo," pravi. Poudaril je, da zdrava rjava barva ne obstaja. "Barva, ki jo dobimo po sončenju, je vedno znak poškodbe," pravi.
To, kakšna bo poškodba, je odvisno od dveh dejavnikov: jakosti sonca in časa izpostavljenosti. "Nekateri rečejo, saj se sončnim samo ob 9.00 zjutraj, ko sonce ni nevarno. Sonce je ves čas nevarno, samo zjutraj je kot sončnih žarkov tak, da je relativno šibko. Ampak deluje približno tako: če se dopoldan sončimo dve uri, dobimo enako odmerek kot če se ob 12. uri sončimo pol ure. Na koncu je poškodba enaka," je zatrdil.
Večkrat smo soncu izpostavljeni tudi nezavedno. Ko se na primer ukvarjamo s športom, sedimo na kavici ali pa delamo okoli hiše, na vrtu ali njivi. Moramo torej ozavestiti, kdaj smo izpostavljeni soncu in se mu izogniti, ko je najmočnejše.
Drugi steber zaščite je fizična zaščita, torej zaščita z oblačili. Na glavo si damo klobuk z vsaj sedem centimetrskimi krajci, v poštev pa pridejo tudi legionarske kape, ki zaščitijo še zadnji del vratu in uhlje. Priporočil je dolge rokave in dolge hlače, pa tudi zaprte čevlje, saj nas lahko peče tudi po nartu. "Če boste pogledali Mehičane, Arabce ali Azijate, boste opazili, da po soncu nihče ne hodi gol," je povedal sogovornik.

"Zaščita je odvisna predvsem od gostote tkanja, barva niti ni tako pomembna, čeprav črna barva vsrka več svetlobe," je povedal. Bolj priporočljiva so široka oblačila, saj nam tako ne bo tako vroče. "Na srečo pa zdaj obstajajo tudi moderne tkanine," pravi strokovnjak, ki ob športnih aktivnostih tudi sam uporablja oblačila iz tkanin z zaščitnim faktorjem. Predvsem so namenjena športnikom, saj tudi zelo dobro odvajajo znoj in tudi hladijo. Takšna oblačila boste našli v športnih trgovinah, na njih pa piše kakšen zaščitni faktor imajo.
"Zadnja zaščita, ko res ne gre drugače, pa so pripravki za zaščito pred soncem," pravi. Poznamo kreme, mazila, olja, losjoni, pene in tako naprej. Predvsem moramo zaščititi dele, ki so izpostavljeni: obraz, dekolte, uhlji, hrbtišča rok in nart. "Ampak kot sem že povedal, bolj priporočljivo je, da se oblečemo, kot namažemo s kremo," je izpostavil.
Kako izbrati pravo 'kremo' za zaščito pred soncem?
Ko izbiramo kremo za sončenje, je najprej pomembno, da izberemo dovolj močno zaščito. Strokovnjak je poudaril, da mora biti na kremi označena tako zaščita za UVB kot tudi za UVA-žarke. "Številka za SPF (Sun protection factor) nam pove samo, koliko zaščiti pred UVB-žarki. UVB-žarki so tisti, ki povzročajo sončne opekline. UVA-žarki pa so bistveno bolj zahrbtni, ker pri navadnem izpostavljanju ne povzročajo opeklin," razlaga.
UVA-žarki namreč delujejo na drugačen način, bolj globoko in zaradi tega ne poškodujejo celice povrhnjice, so pa UVA-žarki tisti, ki so močno povezani s staranjem kože in močno povezani tudi z razvojem kožnega raka. "Tudi UVB seveda, vendar so UVA bolj hinavski," je pripomnil. Ker je preračunavanje za UVA-žarke zelo zapleteno, stopnja zaščite proti UVA-žarkom običajno ni označena.

"Treba je torej poiskati pripravke, na katerih piše, da nudijo tudi zaščito pred UVA žarki. Najboljše je, da najdemo tudi številko - torej kakšna je zaščita tudi pred UVA," pravi. Oznake so različne, pri UVA pogosto opisne, torej 'high' (visoka), 'ultra high' (zelo visoka). Previdni moramo biti zlasti zato, ker včasih proizvajalci zapišejo zgolj SFP 50 - UVB- in UVA-zaščita, ampak je UVA-zaščita lahko samo pet odstotna, pa jo bodo vseeno napisali na izdelek.
Dodal je, da sicer danes velika večina proizvajalcev zaščitnih krem to pozna in upošteva. "Ne pa vsi, zlasti pri prodaji prek spleta je zelo vprašljivo, kaj je v kremi," je opozoril.
Svetujemo najmanj faktor 30, zaželen je faktor 50
Strokovnjak svetuje, da kupimo kremo z zaščitnim faktorjem SPF najmanj 30, a poudaril, da je zaželena uporaba kreme s SPF 50. Zakaj tako visok faktor? "Zaščitni faktor, označen na embalaži, je izračunan na podlagi laboratorijskih pogojev, ko se na kožo namaže 2 miligrama na kvadratni centimeter. Če bi želeli doseči dovolj debel namaz, bi morali porabiti več kot 30 mililitrov, to je recimo ena tretjina 100-mililitrske kreme," razlaga Žgavec.
"Realnost je, da se ljudje premalo namažemo, premalo na debelo," pravi. Nekateri imajo eno steklenično za celo sezono, ali pa jim ostane še za naslednjo sezono. "Če torej uporabljate faktor 30 in kremo nekajkrat špricnete po koži, to ni več zaščita 30, ampak mogoče zaščita pet ali pa 10," razlaga in priporoča pripravke z visokim faktorjem 50, saj je zaščita kljub temu, da nanesemo manj kreme, zaščita nekoliko boljša.
Krema, losjon, olje ali pena?
To, kakšno obliko zaščite bomo izbrali, je v prvi vrsti odvisno od tega, kakšno kožo imamo. Na tržišču je ogromno različnih pripravkov, od bolj mastnih mazil v obliki olj, pa do bolj tekočih, kot so losjoni in pene. Če ima nekdo akne ali k aknam nagnjeno kožo, bi lahko zelo mastne kreme ali olja poslabšale stanje. Takšne osebe si morajo izbrati bolj lahko podlage na osnovi pene ali losjona. Osebam, ki imajo zelo suho kožo, pa seveda priporočajo bolj mastne pripravke.
Mineralni ali kemični filtri?
Filtri oziroma kemične substance, ki so v pripravkih, delimo na dve veliki skupini - prvi so fizikalni oziroma mineralni filtri, drugi pa kemični.
Mineralni filtri so trdni delci, kot neke vrste puder. "Ponavadi so iz titanijevega dioksida ali cinkovega oksida, ki ne prehajajo v kožo, ampak ostanejo na površini kože in delujejo tako, da pravzaprav odbijajo svetlobo," razlaga. Prednost fizikalnih pripravkov je to, da začnejo delovati takoj, ko jih damo na kožo. "Nekateri, ki ne želijo kemičnih substranc, lahko torej uporabljajo te mineralne filtre. Tudi pri otrocih so bolj priporočeni pripravki na osnovi titranijevega dioksida," pravi.
Slaba stran fizikalnih filtrov pa je ta, da so estetsko bolj moteči, saj se zaradi pudra na koži naredi belkasta barva. Poleg tega pa se z znojem in vodo izpirajo, kar je problematično za denimo športnike ali pa pri kopanju, saj je treba, ko pridemo iz vode, kremo ponovno nanesti.
Kemični filtri delujejo drugače. EMA je za uporabo v EU odobrila 13 kemičnih substanc, ki se jih lahko uporablja kot zaščitne faktorje. "Gre za molekule, ki prodrejo v povrhnjico naše kože. Namesto, da bi sončni žarki poškodovali našo kožo, se vsrkajo v filtre, filtri pa to energijo UV-žarkov spremenijo bolj v toploto," pravi.

Pozitivna stvar kemičnih filtrov je, da se lepo vpijejo v kožo in se posledično ne splahnejo s kopanjem. "Tudi ko pridete iz vode, ko krema še vedno vpita v kožo," pojasnjuje. Poleg tega se estetsko ne vidi, da smo namazani s kremo. Slaba stvar pa je, da ne začnejo delovati takoj, takšne pripravke je treba nanesti približno 15 ali 20 minut preden gremo na sonce. "Poleg tega pa nekateri pač ne marajo kemikalij. To je pač kemična substanca, ki gre v notranjost našega telesa," je še pojasnil.
So kemični filtri lahko nevarni?
Zelo pogosto vprašanje, ki ga dobijo dermatologi je, če so te kemične substance lahko nevarne. "Že zadnjih dvajset let se zelo bdi nad temi kemikalijami in do zdaj nimamo nobenih podatkov, da bi katere koli od teh kemikalij, ki so dovoljene za uporabo, bile nevarne za naše zdravje ali pa bi motil delovanje drugih učinkov sonca na našo kožo," je odgovoril strokovnjak in dodal, da se nekaterih sicer ne sme uporabljati v obliki spreja, saj lahko dražijo dihala.
"Če pa damo na tehtnico dejstvo, da so UV-žarki gotovo škodljivi in povzročajo kožnega raka, in pa na drugo stran kemične filtre, nimamo več kaj filozofirati," je povedal, češ, da so takšni pripravki še vseeno boljša izbira, a kljub temu je še enkrat poudaril, da so kreme zadnja stvar za zaščito pred soncem.
Mora biti krema za obraz drugačna od kreme za telo?
"Seveda naša koža ni na vseh delih enako sestavljena, imamo več kot 30 različnih regij kože, ampak načeloma se lahko isto kremo uporablja za vse in za obraz in za po telesu," je povedal. Kot pravi, obstajajo posebej kreme za obraz in za telo, a meni, da lahko osebe brez posebnosti brez problema uporabljajo eno kremo za oboje.
Vseeno želite temnejšo, zagorelo polt? Dermatologi prej priporočajo pripravke za samoporjavitev
Žgavec je spomnil, da so včasih ljudje hrepeneli po bolj belem tenu kože, saj je bil to tudi znak višjega sloja. Nižje sloje, delavce in kmete pa je običajno med delom opeklo sonce, zato so imeli bolj temen ten. Tudi danes velik del sveta stremi k bolj svetlemu tenu, denimo azijati so zelo zaščitniški do čim bolj belkaste polti. Čeprav Žgavec upa, da bo rjav ten vedno manj popularen tudi pri nas, ima nasvet tudi za tiste, ki bi vseeno radi zagorelo polt.
"Nekaterim pa je zagorela polt pač všeč in si želijo bolj rjavega tena. Tako se malo spremenimo, kožne nepravilnosti pa se skrijejo na primer strije in žilice. Tistim, ki bi po vsej sili želeli rjavo barvo, dermatologi svetujemo, da se odločijo za pripravke za samoporjavitev," pravi. Skoraj vsi pripravki za samo porjavitev, ki se prodajajo na svetu, vsebujejo dve substanci, ali pa vsaj eno od njiju. "To sta dihidro aceton, običajno stoji za okrajšavo DHA, ali pa eritruloza," je naštel. Gre za posebni vrsti sladkorjev, ki se vežeta na roževino in tvorita rjavo barvo. "Rjavo barvo dobimo samo na povrhnjici, samo v roževini," je pojasnil. "Je pa treba vedeti, da kreme za samoporjavitev ne nudijo zaščite pred soncem," dodaja.
Svetuje, kreme za samoporjavitev nanašamo počasi in tako, da začnemo z manjšo količino, ki jo namažemo v tankem sloju. "Barva se običajno razvije šele po približno 24 urah," pojasnjuje, zato priporoča, da v manjših odtenkih barvo nanašamo tri dni, da dobimo željen ten. "Tam kjer je roževine več, bo več rjave barve, zato je pametno, da prej naredimo piling, da je roževina čim bolj enakomerna," pravi in dodaja, da je na mesta, kjer je roževine več (komolci, kolena), sredstva treba nanašati bolj previdno. Takšna barva drži približno 14 dni.

Kako pa si lahko pomagamo, ko smo enkrat že opečeni?
Ko je enkrat do poškodbe že prišlo, lahko opeklino zgolj simptomatsko zdravimo. V prvih dnevih lahko uporabljamo hladne obkladke, to nikakor ni led, ki bi ga dali neposredno na kožo, pač pa gre za vlažno gazo, krpo ali pleničko, ki ima 15 ali pa 10 stopinj, hladneje ne. Najbolj je, da krpo ohladimo s fiziološko raztopino, če pa je nimamo pa je primerna tudi voda. "Led bi lahko naredil še ozebline, bi bilo še slabše," je povedal strokovnjak. Pomembno pa je tudi, da te takrat povsem izogibamo soncu.
"Če se pojavijo še drugi znaki, kot je na primer močno srbenje ali slabo počutje, visoka temperatura ali glavobol, takrat pa je smiselno obiskati tudi zdravnika," pravi Žgavec.
Ali pomaga, če se namažemo z jogurtom?
"Nekateri se radi namažejo z aloevero, to je zdaj zelo popularno," pravi Žgavec, a dodaja, da ni nobenih študij, ki bi potrdile, da učinkuje bistveno bolje kot kakšna druga vlažilna krema ali mleko.
"Nekateri svetujejo tudi uživanje antikosidantov, spet ni nekih močnih strokovnih študij, ki bi to podpirale, ampak vemo pa, da sončni žarki kožo poškodujejo tudi indirektno, s tvorbo kisikovih prostih radikalov in antioksidanti te proste radikale malo poberejo," razlaga. Antioksidante med drugim najdemo v pravem kakavu, aroniji, gozdnih borovnicah, predvsem pa v citrusih, kot so pomaranče, limone in mandarine.
Pogosto slišimo tudi nasvete, da pri opeklinah pomaga, če se namažemo z jogurtom. "Jah, če bo hladen, bo hladil, ampak meni se zdi škoda jogurta," je povedal v smehu. "Če bo hladno, bo pri hlajenju pomagalo tudi kislo mleko ali pa kefir," je dodal, a pojasnil, da izdelki, ki vsebujejo mlečno kislino vendarle lahko nekoliko pomagajo pri hitrejšem obnavljanju povrhnjice. "Ampak v takšnem primeru, ko je povrhnjica že poškodovana, ne bo kaj dosti pomagala. Potrebovali bi veliko višje koncentracije," je pojasnil.
A kot je že povedal strokovnjak, je seveda najbolje, se se sonca izogibamo ob urah, ko je najmočnejše in se zaščitimo z oblačili in v skrajni sili tudi s kremo, da do opeklin sploh ne bo prišlo.
KOMENTARJI (43)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.