Vsi smo že slišali, da je izpostavljenost soncu lahko nevarna, a marsikdo se sploh ne zaveda, da je čudovita zagorelost, s katero radi dokazujemo, da smo bili na dopustu, pravzaprav posledica poškodbe kože. In večkrat, kot je koža poškodovana, hujše so lahko dolgoročne posledice.
Zakaj je sonce tako nevarno?
Sončni žarki so sestavljeni tudi iz ultravijoličnih (UV) žarkov. "Medtem ko se UVC-žarki absorbirajo v ozonu, UVB- in UVA-žarki padajo na naš planet," razlaga dermatolog Borut Žgavec in pojasnjuje, da so UV-žarki tako močni, da prodrejo v našo kožo in, ker imajo tako močno energijo, poškodujejo tkiva oziroma strukture v naši koži. "Gredo skozi celice in poškodujejo molekule, poškodujejo nukleinsko kislino, torej naš dedni material," pravi.
Zaradi UV-žarkov lahko nastanejo zgodnje in pozne poškodbe. Zgodnje so tiste, ki jih običajno vidimo, odvisne pa so od odmerka žarkov, ki smo jim bili izpostavljeni. "Pri manjši poškodbi pride do nepravilnega delovanja naših celic, pri večjih pa celice celo propadejo. Takrat se sproži vnetje, kar na koži vidimo kot rdečico – temu strokovno rečemo dermatitis solaris, po domače pa sončna opeklina," je pojasnil strokovnjak. Če je jakost teh sončnih žarkov močnejša, potem lahko propade večje število celic – to vidimo kot močnejše sončne opekline z mehurji.
"Sevanje sončnih žarkov je podobno sevanju, ki ga sprošča atomska bomba"
Pravzaprav sončni žarki določene poškodbe naredijo prav vsakič, ko dosežejo našo kožo. "Ko pride do poškodbe, se v naši koži sprostijo posebne substance in tvoriti se začne pigment. Ko smo torej porjaveli, pomeni, da je prišlo do poškodbe," je povedal in pojasnil, da se naša koža na ta način brani pred poškodbami.
"Razlika med sončno opeklino in sončno zagorelostjo je samo v tem, kako hitro in kako velika okvara je bila narejena. Če sta količina in okvara močni, bo to videti kot rdečica, če je manjša, pa rdečica ne bo tako izražena, a vnetje ravno tako teče in se kasneje razvije barva," pravi.
"Sončni žarki so sevanje, to so kancerogeni dejavniki. Svetovna zdravstvena organizacija sončne UV-žarke uvršča v prvo kategorijo rakotvornih snovi oziroma rakotvornega sevanja. To je podobno kot sevanje, ki ga sprošča atomska bomba, samo da ni tako močno," je povedal. Fotoni namreč niso tako prodorni, da bi šli globoko v tkiva in poškodovali notranje organe kot pri sevanju atomske bombe. Ustavijo se na povrhnjici oziroma v spodnjih plasteh kože.
Nas izpostavljanje soncu "postara"? Res dobimo "starostne pege"?
Večkrat, kot smo bili torej v življenju opečeni ali pa porjaveli, večje je število poškodb, ki so jih sončni žarki naredili na naši koži. "Telo sicer skuša te poškodbe popraviti, vendar vedno en delček posledic ostane. Z leti tako pride do pešanja kože oziroma kronične foto poškodbe kože. Včasih so temu rekli 'foto aging' ali staranje zaradi sonca. Danes vemo, da je to slab izraz, ker ne gre za staranje, ampak za foto poškodbe," pojasnjuje Žgavec.
Nastale poškodbe se nato kažejo na vseh strukturah celic. Med drugim so lahko poškodovani keratinociti, ki preprečujejo, da telo prek kože ne izgubi preveč vode. Poleg tega koža postaja vse bolj suha, ker zaradi poškodb ne more več proizvajati toliko maščobe. Motena je tudi razgradnja pigmenta. "Eden prvih znakov, da so keratinociti poškodovani, je to, da slabo razkrajajo pigment in ga na nekaterih predelih naše kože sploh ne razgradijo več. Pigment se tam kopiči, kar vidimo kot rjavkaste lise – temu Slovenci pogosto, seveda napačno, rečemo starostne ali pa sončne pege," je povedal in poudaril, da so to znaki poškodbe kože.
Pešati pa začnejo tudi celice, ki jih imamo v dermisu in tvorijo kolagenska, elastična vlakna. "Posledica je, da proizvajajo manj kolagenih vlaken, namesto, da bi bila lepa in urejena v mrežo, nastanejo beljakovinske gmote in izgubijo svojo strukturo elastičnosti in gibljivosti. To se kaže z mlahavostjo kože in tanjšanjem plasti kože, pojavijo se gube, kopiči se masa degeneriranih kolagenskih in elastičnih vlaken, čemur strokovno rečemo elastoza. Koža postane groba, nagubana, pojavijo se bunkice, lahko dobi tudi rumentkast ten," je povedal in dodal, da gre za fotopoškodbe kože, ki jih vidijo pri pacientih, ki so veliko časa preživeli na soncu.
"Tovrstne poškodbe lahko opazimo pri starejših, pri 60 letih, 50 letih včasih žal tudi že pri 40 letih. Poškodbe boste videli po hrbtiščih rok, obrazu, dekolteju in tam, kjer so bili večkrat izpostavljeni sončnim žarkom," je povedal. Poleg tega se lahko razširijo krvne žilice, še posebej na obrazu, saj so, kot pravi strokovnjak, tudi žilice poškodovane. Ljudje dobijo tudi t. i. turkey neck oziroma puranjo kožo, saj je na teh mestih koža stanjšana, krvne žilice pa razširjene.
"Sončni žarki zavirajo celice imunskega sistema"
Strokovnjak je povedal, da sončni žarki pravzaprav zavirajo celice imunskega sistema, ki so ves čas prisotne v naši koži. "Naša koža je kot nekakšno obzidje, ki skrbi za varnost notranjosti našega telesa. Ultravijolični žarki pa celice imunskega sistema poškodujejo, zato nam imunski sistem pri sončenju pade," je povedal. Dodal je, da nekateri zmotno mislijo, da bodo s sončenjem okrepili imunski sistem. Tipičen primer je, da pri nekaterih izbruhne herpes.
"Stvari, ki pa se je najbolj bojimo, pa so spremembe, ki se dogajajo v naših genih, torej v DNK, ki nosi zapise o tem, kako naše celice delujejo, kako se denimo delijo in kdaj se ne smejo deliti," pojasnjuje, saj da žarki lahko poškodujejo tudi te celice, posledično pa se začnejo nenadzorovano razraščati in nastanejo lahko kožni tumorji.
Številni so sicer benigni, če pa so celice bolj poškodovane, pa pride do nenadzorovanega širjenja – pride do kožnega malignoma oziroma rakastega obolenja kože. "Poznamo več vrst rakov, ki so povezani s soncem, odvisno je, iz katerih celic nastanejo. Lahko nastanejo iz celic povrhnjice, takrat denimo pride do celičnega karcinoma, ki je daleč najpogostejši tumor," je povedal in naštel še denimo skvamoznocelični oziroma ploščatocelični karcinom.
"Iz celic, ki delajo pigment, pa nastane melanom. Tega se najbolj bojimo, ker se lahko pojavi že pri mladih od 14. leta naprej. Je zelo agresiven tumor, ki se hitro razširi in je smrtonosen," je povedal.
"Vsekakor ne promoviramo vampirskega življenja, a zaščititi se vseeno moramo"
"Najtežje je določiti, koliko se še lahko izpostavljamo soncu, da to še ne bo škodljivo," je povedal, saj je naše telo narejeno tako, da je seveda lahko do neke mere izpostavljeno soncu. "Torej vsekakor ne promoviramo vampirskega življenja, da smo potem ves čas samo notri zaprti, pa samo ponoči ven hodimo, ampak da se pač izogibamo soncu takrat, ko je najmočnejše, da ne pride do sončnih opeklin," pravi.
Kako močno je sonce, lahko pogledamo na UV-indeksu. Gre za merilo velikosti učinka ultravijoličnega sevanja na človeško kožo. "Če je UV-indeks večji od 3, je svetovano zaščitniško obnašanje," pravi.
Nas sonce lahko opeče samo poleti? Kaj pa, če je oblačno?
"Vsi mislimo, da nas sonce lahko opeče samo takrat, ko gremo na morje ali pa smučanje. Kot da sonce drugače ne deluje. Zanimiv podatek je, da največ sončnih opeklin vidimo v začetku sezone, aprila ali maja. Takrat ljudje sedijo na sončku, saj jim ni vroče. A UV žarkov ne čutimo, ne zaznavamo kot toploto," pravi. Potrdil je, da nas sonce lahko opeče, tudi če je oblačno. "Deluje manj, ampak vseeno sončni žarki padajo na naš planet," je pojasnil.
Trije stebri zaščite: obnašanje, fizična zaščita in 'kreme'
Kot najbolj pomembno je izpostavil prvo stopnjo zaščite, in sicer obnašanje, da torej ne gremo namensko na sonce. "Da ne bomo ležali na soncu, ker ob tem uživamo in ker želimo imeti rjavo barvo," pravi. Poudaril je, da zdrava rjava barva ne obstaja. "Barva, ki jo dobimo po sončenju, je vedno znak poškodbe," pravi.
To, kakšna bo poškodba, je odvisno od dveh dejavnikov: jakosti sonca in časa izpostavljenosti. "Nekateri rečejo, saj se sončnim samo ob 9.00 zjutraj, ko sonce ni nevarno. Sonce je ves čas nevarno, samo zjutraj je kot sončnih žarkov tak, da je relativno šibko. Ampak deluje približno tako: če se dopoldan sončimo dve uri, dobimo enako odmerek kot če se ob 12. uri sončimo pol ure. Na koncu je poškodba enaka," je zatrdil.
Večkrat smo soncu izpostavljeni tudi nezavedno. Ko se na primer ukvarjamo s športom, sedimo na kavici ali pa delamo okoli hiše, na vrtu ali njivi. Moramo torej ozavestiti, kdaj smo izpostavljeni soncu in se mu izogniti, ko je najmočnejše.
Drugi steber zaščite je fizična zaščita, torej zaščita z oblačili. Na glavo si damo klobuk z vsaj sedem centimetrskimi krajci, v poštev pa pridejo tudi legionrske kape, ki zaščitijo še zadnji del vratu in uhlje. Priporočil je dolge rokave in dolge hlače, pa tudi zaprte čevlje, saj nas lahko peče tudi po nartu. "Če boste pogledali Mehičane, Arabce ali Azijate, boste opazili, da po soncu nihče ne hodi gol," je povedal sogovornik.
"Zaščita je odvisna predvsem od gostote tkanja, barva niti ni tako pomembna, čeprav črna barva vsrka več svetlobe," je povedal. Bolj priporočljiva so široka oblačila, saj nam tako ne bo tako vroče. "Na srečo pa zdaj obstajajo tudi moderne tkanine," pravi strokovnjak, ki ob športnih aktivnostih tudi sam uporablja oblačila iz tkanin z zaščitnim faktorjem. Predvsem so namenjena športnikom, saj tudi zelo dobro odvajajo znoj in tudi hladijo. Takšna oblačila boste našli v športnih trgovinah, na njih pa piše kakšen zaščitni faktor imajo.
"Zadnja zaščita, ko res ne gre drugače, pa so pripravki za zaščito pred soncem," pravi. Poznamo kreme, mazila, olja, losjoni, pene in tako naprej. Predvsem moramo zaščititi dele, ki so izpostavljeni: obraz, dekolte, uhlji, hrbtišča rok in nart. "Ampak kot sem že povedal, bolj priporočljivo je, da se oblečemo, kot namažemo s kremo," je izpostavil.
S strokovnjakom smo govorili tudi o tem, kako izbrati pravo kremo za zaščito pred soncem. Prispevek si boste lahko prebrali prihodnjo soboto.
KOMENTARJI (92)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.