130 obsojencev že doma, med njimi začasno tudi Bavčar in Šrot

Ukrepi za omejitev širjenja okužbe z novim koronavirusom, kot sta prepoved obiskov in ukinitev zunajzavodskih ugodnosti, med obsojenci povzročajo slabo voljo in napetost, zato pristojni iščejo različne možnosti za umiritev razmer, ki bi bile v danih okoliščinah možne. "Ukrep s telefonskimi karticami je bil med zaprtimi osebami dobro sprejet. Velike upe mnoge zaprte osebe polagajo v izvajanje Interventnega zakona, na nek način bodo tudi tisti, ki ne bodo odšli na prekinitev ali predčasni odpust dobili več osebnega prostora," so sporočili iz Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij.

DZ je namreč v petek s 54 glasovi za in nobenim proti sprejel Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja novega koronavirusa, ki med drugim prinaša enomesečne prekinitve prestajanja zaporne kazni, predčasni odpust, začasne spremembe glede pozivanja obsojencev na prestajanje kazni in njihove premestitve. Koliko bo teh oseb, na upravi še ne vedo, saj na posameznih lokacijah "še tečejo aktivnosti pregledovanja možnih kandidatk in kandidatov za predčasni odpust in prekinitev prestajanja zaporne kazni".

Bavčar in Šrot za en mesec domov

Po poročanju spletnega Večera pa se zaradi nevarnosti okužbe s koronavirusom s prostih izhodov že marca ni vrnilo 130 zapornikov. To so nam potrdili tudi na Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij. Kot pravijo, gre za osebe, za katere je bilo ocenjeno, da za prekinitev izvrševanja kazni zapora ne obstajajo varnostni zadržki. "Ob tem bi izpostavili, da se obsojencem, ki jim je bilo izvrševanje kazni prekinjeno, čas do izteka kazni podaljša za čas, ko se nahajajo na prekinitvi. Čas trajanja prekinitve se namreč ne šteje v čas prestajanja kazni," so zapisali.

Med njimi naj bi bila tudi nekdanji prvi mož Istrabenza Igor Bavčar in nekdanji predsednik uprave Pivovarne Laško Boško Šrot, ki naj bi jima za en mesec prekinili prestajanje zaporne kazni. Prvi je bil obsojen na pet let zapora zaradi prodaje delnic Istrabenza in kazen prestaja na polodprtem oddelku zapora na Dobu, Šrot pa kazen devetih let in devetih mesecev zapora prestaja na odprtem oddelku na Dobu.

Informacijo smo preverili pri obeh odvetnikih. Bavčarjev Janez Koščak nam je odgovoril, da tega ne more ne zanikati in ne potrditi, Šrotov Blaž Kovačič Mlinar pa, da ne more potrditi, saj z njim ni govoril, je pa možno, glede na to, da je v zaporu že prej imel ugodnosti.

Nekaterim kaznjencem, ki so bili manj kot tri mesece pred koncem prestane zaporne kazni, so direktorji zaporov prav tako že izrekli predčasni odpust. Generalni direktor Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Bojan Majcen je za Večer pojasnil, da so bili izpuščeni na podlagi zakona o izvrševanju kazenskih sankcij in ne interventnega zakona, ki naj bi v veljavo stopil šele konec tedna. Prav tako med njimi ni nevarnih ali begosumnih zapornikov, je dodal.

Okužba na Dobu za zdaj edina, osem obsojencev ne kaže znakov obolenja

Primer okužbe s koronavirusom na Dobu, o katerem smo že poročali in zaradi katerega je v izolaciji osem obsojencev, je za zdaj edini, še pravijo na upravi. "Na nobeni drugi lokaciji nimamo zaprte osebe ali zaposlenega, ki bi bil pozitiven na test novega koronavirusa."

Pri okužbi v ZPKZ Dob gre za zaposlenega v zunanjem podjetju, kjer ravnajo po navodilih zdravstvenega osebja. "Med vsemi osmimi, ki so bili zaradi stika izolirani, nihče ne kaže znakov obolelosti," so še dodali.

Zaposleni opozarjajo na varčevanje z zaščitnimi sredstvi

Ministrstvo za pravosodje je sicer včeraj sporočilo, da je v sodelovanju z Upravo za zaščito in reševanje zavodom za prestajanje kazni zapora in prevzgojnemu domu doslej priskrbelo večje število rokavic, razkužil, antiseptičnih mil, kirurških troslojnih mask, zaščitnih plaščev, zaščitnih očal, zaščitnih mask z ogljem, zaščitnih mask z zaščito FFP3 ter zaščitnih kombinezonov s kapuco. Kot pravijo, dnevno zbirajo potrebe po zaščitni opremi in jo zagotavljajo v skladu z danimi možnostmi Uprave za zaščito in reševanje.

Zaposleni v ZPKZ Dob pa so danes opozorili na stroga navodila o varčevanju z zaščitnimi sredstvi, ki so jih dobili od vodstva. "Vsakemu, ki dela po 8 ur, pripada ena maska na dan, tistemu, ki dela po 12 ur, pa dve. Pri uporabi po smernicah NIJZ bi v zavodu mask zmanjkalo že prejšnji petek. Maske po novem navodilu moramo in istočasno ne smemo uporabljati, ker jih je premalo," pojasnjujejo. Poleg tega naj bi vodstvo prevzelo samo navadne protibakterijske kirurške maske, ne pa tudi mask ffp2, ki jih uporabljajo drugje v javni upravi. Razkužil, kakršna so imeli do zdaj, po njihovih navedbah ni več, dobili so nova, na katerih pa ni napisanih sestavin. "Glede na to, da je med zaprtimi veliko starejših in s slabšim zdravjem, je samo vprašanje časa, kdaj bo nekdo od zaposlenih virus prinesel v zavod," so še opozorili.

Na upravi na te očitke odgovarjajo, da ravnajo skladno s priporočili NIJZ, po katerih splošna uporaba zaščitnih mask in sploh zaščitne opreme ob stikih z navidez zdravo osebo ni potrebna. "Zaščitna sredstva delijo po posameznih lokacijah v zavodu, uporablja pa se jih je po potrebi. Ob tem se upošteva dejstvo, da je količina zaščitnih sredstev omejena, zato je potrebno uporabljati sredstva racionalno (predvsem v kontaktu z osebami, ki so v izolaciji, s hudo bolnimi, pri deljenju hrane …)," so pojasnili. Zaposleni v vseh Zavodih za prestajanje kazni zapora in Prevzgojnem domu so spodbujeni, da nosijo zaščitno masko in rokavice, če ravno ni potrjene okužbe. "V ZPKZ Dob pri Mirni imajo le nekaj oseb preventivno v samoizolaciji. Zaprtim osebam želimo tudi z nošenjem maske sporočiti, da se zavedamo, da smo zaposleni lahko vir okužbe, ki jo lahko vnesemo v zavod, in s tem, ko smo pozorni, kako se mi vedemo, pomirimo tudi obsojence, ki nas vidijo kot potencialne vnašalce okužbe," so še dodali.

Zaskrbljeni tudi priporniki na Povšetovi

V uredništvu smo prejeli tudi pismo pripornika s Povšetove, v katerem opisuje trenutne razmere. Kot pravi, je prenatrpanost res hud problem, zaradi katerega karantena oz. izolacija sploh ne bi bila mogoča. "Sliši se, kot da imajo vse pod kontrolo, v resnici pa se pripornikom ne nudi niti osnovnih dezinfekcijskih sredstev - ni razkužil, kaj šele rokavic ali mask. Prostori so neustrezno opremljeni, higienske razmere pa naravnost katastrofalne. Slušalk v telefonskih govorilnicah se dnevno dotika več sto ljudi, očisti pa jih nihče. Do okužb lahko pride zelo hitro in vprašanje je, koliko ljudi je tam že bolnih. V priporu imajo priporniki dvakrat dnevno še vedno možnost izhodov na ograjeno dvorišče, kjer se jih na manjšem sprehajališču naenkrat zbere tudi po 70. Hodijo en za drugim, priporočene varnostne razdalje 1,5 m med njimi ni moč zagotoviti. Ob manjšem sprehajališču je tudi večje, ki pa ga žal iz neznanih razlogov ne uporabljajo," je med drugim zapisal.

Na Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij odgovarjajo, da ima v ZPKZ Ljubljana vsaka soba tudi sanitarni del, v katerem sta stranišče in umivalnik s toplo in hladno vodo. "Zaprte osebe v prvi vrsti spodbujamo, da posebej v tem času epidemije, skrbijo za večkratno umivanje rok. V kolikor zaprte osebe nimajo lastnih higienskih sredstev in pripomočkov, lahko od zavoda prejmejo toaletni papir, milo, zobno ščetko, zobno pasto, šampon, peno za britje, britvice, papirnate brisače in brisače iz tkanine ter posteljnino." Poleg osebne higiene so zaprte osebe dolžne skrbeti tudi za higieno bivalnih in skupinskih prostorov, za kar imajo na voljo vsa potrebna čistilna sredstva in pripomočke, ki jim jih razdelijo zaposleni v zavodu. "Najmanj dvakrat dnevno se dodatno razkužujejo tudi vse kljuke in telefonske govorilnice. V kolikor zaprta oseba izrazi željo, lahko tudi sama razkuži telefonsko govorilnico, preden jo uporabi. Sredstva za razkuževanje ji v tem primeru zagotovijo zaposleni v zavodu." V hodnikih zavoda so na voljo tudi dozatorji - razkuževalniki rok, ki jih zaprte osebe lahko uporabljajo med prehodom iz bivalnega dela zavoda v druge dele zavoda ali na sprehajališče, še pravijo.

Po zakonu imajo zaprte osebe pravico do bivanja na prostem najmanj dve uri dnevno. "Te pravice jim navkljub razglašeni epidemiji nismo omejili. Bivanje na prostem ni obvezno. Zaprte osebe so za bivanje na prostem razporejene v več skupin. V kolikor na prosto odidejo vsi iz skupine, bi jih v največji skupini bilo do 45. Na voljo sta dve sprehajališči, eno za zaprte in drugo za priprte osebe. Iz preventivnih razlogov pri delu in stikih z zaprtimi osebami vsi zaposleni v zavodu nosijo maske. Glede na trenutno stanje, nihče v zavodu ni okužen z novim koronavirusom, zato po priporočilih NIJZ ni razloga, da bi tudi zaprtim osebam delili zaščitne obrazne maske," so še pojasnili.

Preučujejo tudi možnost namestitve steklenih pregrad

Na ministrstvu za pravosodje sicer pojasnjujejo, da si vodstvo Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij redno izmenjuje mnenja, izkušnje ter primere dobre prakse s tujimi zaporskimi sistemi. V večini držav je bilo ugotovljeno pomanjkanje zaščitne opreme za izvajanje aktivnosti v trenutni situaciji. Večina zaporskih uprav je že prepovedala obiske v zaporu, zato iščejo možnosti, kako bi zaprte osebe ohranjale stike s svojimi sorodniki oz. tistimi, ki so jih v zaporu obiskovali.

"V skrbi za zdravje in izboljšanje pogojev dela zaposlenih smo poleg preučitve možnosti namestitve posebnih zaščitnih steklenih pregrad, s katerimi bi se preprečila neposredna izpostavljenost možni okužbi, ter zagotavljanja drugih zaščitnih sredstev, v sodelovanju s Policijo uskladili tudi protokol privedb oseb v zavode za prestajanje kazni zapora in prevzgojni dom. Ker gre za pomembne okoliščine, tako z vidika organizacije dela kot tudi varne izvedbe postopkov uslužbencev zaporskega sistema, bodo, skladno z dogovorom, policijske enote v primeru odreditve pripora in v primeru prijetja osebe na podlagi tiralice ali v drugih podobnih primerih, o tem predhodno obvestile zavode oziroma oddelek, kamor bodo osebo privedli. Tako bodo zavodi za prestajanje kazni zaporov oziroma njihovi oddelki pravočasno pripravili prostore za sprejem, zaposleni pa bodo imeli dovolj časa, da se na sprejem tudi ustrezno pripravijo," so še pojasnili.

Pravosodni policisti so izčrpani in preobremenjeni

Dejstvo je, da se Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij še vedno sooča s hudo kadrovsko podhranjenostjo na področju pravosodnih policistov, ki se kljub vsem vloženim naporom ni izboljšala. Kot pravijo na pravosodnem ministrstvu, se kadrovska stiska pozna pri vsakodnevnem delu v zavodu, saj je oteženo izvajanje dnevnih aktivnosti in tudi spremstev zaprtih oseb zunaj zavoda, pozna se tudi preobremenjenost in izčrpanost pravosodnih policistov, na delovne pogoje zaposlenih in na zaprte ter priprte pa vplivajo tudi slabi prostorski pogoji.

Ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič se je zato pravosodnim policistom in ostalim delavcem v zaporih, ki 24 ur dnevno, 7 dni v tednu skrbijo, da so zapori varni za družbo in zaprte osebe, posebej zahvalila. "Žal so v vsakdanje družbeno življenje in splošno razumevanje globoko zasidrani nekateri predsodki o obsojencih. In kljub nezavidljivemu stanju v zaporskem sistemu (zaradi kadrovskega primanjkljaja in neustreznih prostorov) zaposleni skrbijo za celostno uveljavljanje pravic in obveznosti zaprtih oseb in tako uresničujejo svoje poslanstvo. Vaše delo in nesebično pomoč ob hudih stiskah zapornikov izjemno cenim," je zapisala.

Zaposlenim so ponudili tudi psihološko pomoč pri soočanju s stiskami, tesnobnim občutkom in drugimi travmatičnimi občutji. Zaposleni, ki opravljajo delo psihologov, so se prostovoljno javili, da so na razpolago preko telefonske linije v določenem času dneva. "Zdi se smiselno, da ob skrbi za zaprte osebe ne pozabljamo tudi na doživljanje zaposlenih v zaporskem sistemu," so še zapisali na pravosodnem ministrstvu.