V zaporih nevarnost hitrega širjenja okužbe, na udaru tako obsojenci kot zaposleni

Zaradi prezasedenosti zavodov za prestajanje kazni v primeru okužb s koronavirusom na vseh lokacijah ni možno vzpostaviti učinkovite izolacije okuženih oseb, zato obstaja velika verjetnost hitrega širjenja virusa na obsojence in zaposlene.

"Glavna težava je v tem, da je na majhnem mestu veliko število ljudi. Večina sobiva v velikih skupinskih sobah, kjer je tveganje še bistveno večje kot drugje," je v izrednih novicah oddaje 24UR povedal generalni direktor Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij Bojan Majcen. Na današnji dan je po njegovih besedah v slovenskih zaporih 1417 obsojencev in pripornikov. Največja težava so moški zapori, ker so prenatrpani, prav tako je že dolgo znano, da se soočajo s pomanjkanjem števila zaposlenih. V našem največjem zaporu, na Dobu, na primer sobiva 600 obsojencev in 200 zaposlenih.

Da bi preprečila širjenje okužb in zaprtim osebam zagotovila varnejše pogoje, je vlada v ponedeljek v DZ vložila predlog zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje koronavirusa. Ta med drugim predvideva možnost enomesečne prekinitve prestajanja zaporne kazni in predčasnega odpusta obsojenca največ šest mesecev pred iztekom kazni.

Za zdaj še brez potrjene okužbe s koronavirusom

Po podatkih Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij trenutno sicer v nobenem od zavodov za prestajanje zaporne kazni in prevzgojnem domu ni osebe s potrjeno okužbo s koronavirusom. Kot so zapisali, s skrbnostjo spremljajo aktualne informacije in navodila Nacionalnega inštituta za javno zdravje ter Ministrstva za zdravje o preprečevanju širjenja koronavirusa.

V tem mesecu so sicer že sprejeli nekaj omejevalnih ukrepov. 10. marca so omejili stike na posameznih lokacijah zavodov za prestajanje kazni zapora, tri dni pozneje pa je bil sprejet sklep, da se do preklica prepovedo vsi obiski v zavodih za prestajanje kazni zapora in prevzgojnem domu. Ustavili so tudi zunajzavodske ugodnosti in obiske, kar po Majcnovih besedah že ustvarja dodatno napetost in nestrpnost, a težave zaenkrat uspešno obvladujejo. "Tukaj gre zahvala mojim sodelavcem, ki z uspešno komunikacijo rešujejo težave v teh zahtevnih časih," je dejal.

Na vprašanje, kako zagotavljajo varnost pravosodnim policistom in drugim zaposlenim, ki so vsakodnevno izpostavljeni stikom z obsojenci, so nam iz uprave pisno odgovorili, da so zaposleni "redno spodbujeni k samozaščitnemu ravnanju pri svojem delu in tudi osebnem življenju". "Na vse lokacije zavodov za prestajanje kazni zapora in prevzgojnega doma je bila dostavljena zaščitna oprema, kolikor je je bilo v dani situaciji s strani dobaviteljev možno zagotoviti. Dostavljeno je bilo 35.000 rokavic, 1110 litrov razkužila, 104 antiseptična mila, 3350 kirurških troslojnih mask, 70 zaščitnih plaščev, 12 zaščitnih očal, 365 zaščitnih mask z ogljem ter 290 zaščitnih kombinezonov s kapuco. V tem tednu bo dobavljeno še 300 zaščitnih očal in 400 zaščitnih oblačil," so še pojasnili.

Kljub temu je Majcen v izrednih novicah oddaje 24UR opozoril na pomanjkanje zaščitne opreme, predvsem zaščitnih mask. "Do sedaj smo iskali na trgu, trenutno je trg zaprt, tako da tukaj pričakujemo pomoč civilne zaščite."

Zaprte osebe navodila in ukrepe po njihovih besedah spoštujejo, kar sistemu omogoča, da v danih pogojih in situaciji normalno deluje, "zato je stanje stabilno in mirno, izrednih dogodkov ne beležimo". Za izboljšanje trenutne situacije in v izogib prehudih stisk zapornikov, ki bi bile posledica prepovedi obiskov, pa so pristopili k nakupu vrednotnic za uporabo v predplačniškem telefonskem sistemu, so še pojasnili na Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij.

Koliko obsojencev bi lahko izpustili?

Da bi bilo pametno, če bi v teh časih zmanjšali število zaprtih oseb v slovenskih zaporih, je pred kratkim opozoril tudi upokojeni penolog in podpredsednik Komisije za pogojne odpuste leta 2008 Marjan Čander, ki je na vlado, predsednika republike, Ministrstvo za pravosodje in Ministrstvo za zdravje naslovil pobudo za omejitev širjenja virusa med ranljivimi skupinami ljudi.

Po predlogu zakona, ki ga je včeraj v DZ vložila vlada, bi lahko direktor zavoda za prestajanje kazni zapora po uradni dolžnosti, če je to treba zaradi preprečitve širjenja epidemije novega koronavirusa, za en mesec prekinil prestajanje zaporne kazni obsojencu, kadar ne obstajajo varnostni zadržki.

Na Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij so pojasnili, da pri odločanju o prekinitvi prestajanja kazni zdravstveno stanje obsojenca ni poglavitnega pomena, lahko pa vpliva na presojo obstoja varnostnega zadržka. Pri presojanju le-teh se upoštevajo okoliščine, ki bi lahko vplivale na zlorabo prekinitve prestajanja kazni zapora. To so denimo osebnost obsojenca, njegova varnostna ocena, nevarnost izmikanju nadaljnjemu prestajanju kazni, delež prestane kazni, vrsta in način storitve kaznivega dejanja, način nastopa kazni, morebitni odprti kazenski postopki ter druge okoliščine, ki kažejo na možnost zlorabe prekinitve prestajanja kazni. Upošteva se tudi odziv okolja, kjer je bilo kaznivo dejanje storjeno, zlasti oškodovancev.

Podatke o tem, koliko zapornikov bi lahko začasno izpustili, še zbirajo.

Zakon prinaša tudi možnost, da lahko direktor zavoda za prestajanje kazni zapora za preprečitev širjenja epidemije ob upoštevanju pogojev iz 108. člena zakona o izvrševanju kazni zapora predčasno odpusti obsojenca največ šest mesecev pred iztekom kazni. Omenjeni člen zakona določa, da ima direktor zavoda po tistem, ko dobi mnenje strokovnih delavcev, pravico predčasno odpustiti obsojenca, ki se ustrezno obnaša, si prizadeva pri delu in se aktivno udeležuje drugih koristnih dejavnosti ter je prestal dve tretjini kazni, vendar največ tri mesece pred iztekom kazni.

Tudi s podatkom o številu takšnih obsojencev uprava še ne razpolaga.

Predlog zakona predvideva tudi prekinitev postopkov v zvezi s pozivom obsojenca na prestajanje zaporne kazni. Direktor zavoda bi imel tudi možnost premestiti obsojenca iz enega v drug zavod ali v oddelek drugega zavoda.

Vlada bi imela po zakonu možnosti določiti tudi druge ukrepe, ki so "nujni za preprečitev širjenja virusne okužbe, varovanje pravic in pravnih koristi oseb ter nemoteno poslovanje upravnih in drugih državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, ko opravljajo upravne naloge".

Ukrepi bi veljali le do prenehanja razlogov zanje, kar ugotovi vlada s sklepom, objavljenem v uradnem listu. Določen je tudi absolutni rok trajanja, in sicer 1. julij 2020.

Kot so poudarili na vladi, obravnavo po nujnem postopku predlagajo, ker bi v primeru poznejšega sprejetja predloga zakona lahko nastale težko popravljive posledice za državo in državljane.

"Ta ukrep ne pomeni, da bodo jutri vsi zaporniki doma, z njim se bo le nekoliko zmanjšala prezasedenost," je še dejal Majcen in opozoril, da to nikakor ne bo rešilo glavne težave, ki je - kot že omenjeno - v tem, da je na majhnem mestu veliko število ljudi.