Zakaj Šarec meni, da je že pred volitvami potrebna 'antijanša' zaveza med strankami KUL?

Kdo bo koga na volitvah in kdo bo s kom po parlamentarnih volitvah vladal Sloveniji? Predsednik LMŠ Marjan Šarec je v svojem pismu Alenki Bratušek, Tanji Fajon in Luki Mescu jasen: Čas je, da stranke KUL podpišejo Dogovor o povolilnem sodelovanju brez Janeza Janše ali tistih ki ga podpirajo.

Takšen dogovor bi imel le tri zaveze za čas po volitvah: normalizacijo Slovenije, vrnitev k ustavnim temeljem in vrednotam, ki so nas osamosvojile in pripeljale v Evropsko unijo. Nato oblikovanje skupne vlade, ki bo močna in trdna, brez strank in posameznikov, ki sodelujejo ali podpirajo vlado Janeza Janše. In tretjo – predlog nastopa strank na volitvah s svojimi kandidacijskimi listami, lastnimi programi, a s skupnimi programskimi izhodišči in ob jasni predpostavki, da bo mandatarja izbrala tista stranka, ki bo na parlamentarnih volitvah prejela največ glasov.

V oddaji 24UR ZVEČER so ob tem gostili prvaka LMŠ. Povprašali so ga, zakaj mu je tako pomembno, da se že pred volitvami oblikuje blok proti Janši? In zakaj je pomembno, da se stranke tega bloka – se pravi SAB, SD in Levica – obvežejo, da ne bodo šle z njim v koalicijo? Šarec je odgovoril, da to ni pomembno samo zanje, pač pa to pričakuje od njih tako civilna družba kot tudi velik del javnosti. "In ta predlog – kot največje opozicijske stranke – namreč ne smemo pozabiti, da še vedno veljajo rezultati preteklih volitev, kjer je LMŠ največja po odstotku, dobljenem na volitvah ... in zato ne moremo sedeti križemrok. Zato smo tudi predlagali partnerjem, z njimi smo o teh zadevah tudi že večkrat govorili in v izogib temu, da bi ves čas poslušali očitke v javnosti, kako smo nesposobni sodelovanja, kako bi nas moral nekdo drug povezovati, mogoče tudi ljudje, ki se na volitvah niti ne bodo preizkusili, smo v naši stranki pač formulirali ta predlog, za katerega mislim, da nihče ne more imeti nič proti, ker so točke, ki so v njem zapisane, jasne, enostavne in bistvene za to, da lahko po volitvah sodelujemo."

A zakaj predsednik stranke LMŠ pravi, da je treba ta dogovor podpisati? Ne zaupa Bratuškovi, Fajonovi in Mescu na besedo? Zakaj podpis? "Jaz jim zaupam, v naši stranki jim popolnoma zaupamo. Ampak s tem odgovarjam na pozive javnosti in pozive civilne družbe. Namreč, kar se mene tiče, je popolnoma jasno, da bomo mi štirje, ki smo sedaj v opoziciji, tudi skupaj v vladi. Nemogoče je zdaj napovedati, kdo bo koliko dobil na volitvah, na volitvah se bodo zagotovo karte premešale. In tisti, ki bo dobil največ od nas, je logično, da bo tudi sestavljal vlado. Ampak civilna družba, velik del javnosti, pričakuje od nas sodelovanje in verjamem, da nobena od nas štirih strank nima nobenega namena ravnati drugače, kot tako kot od nas pričakujejo ljudje."

V pismu je Šarec sicer zapisal, da se morajo predsedniki strank koalicije KUL usesti skupaj in se dogovoriti brez posrednikov. Ali to pomeni, da jih je bilo v njihovih prejšnjih opozicijskih akcijah veliko, da potez niso vlekli predsedniki opozicijskih strank, ampak drugi in so oni temu le sledili? Šarec odgovarja, da so jih ljudje volili na volitvah, ljudje so jim zaupali mandate. "Upam, da nam jih bodo tudi na naslednjih volitvah. In ko te nekdo izvoli v državni zbor, seveda od tebe pričakuje, da boš ti tisti, ki boš kreiral politiko. Namreč, moje, ali pa naše mnenje v stranki je, da kdor ni šel na volitve oziroma se ni preizkusil na volitvah, pač ni pošteno, da mora potem on odločati namesto tistega, ki pa je v parlamentu. In v parlamentu smo mi, in javnost in civilna družba tudi od nas, ki smo politiki, tudi pričakujejo, da bomo našli skupni jezik. In ga tudi bomo."

Prvak LMŠ sicer pravi, da se zdaj dogajajo prelomni trenutki, ki terjajo dogovor med opozicijskimi strankami? Kateri? Pravi tudi, da je zdaj čas za tektonske premike. Kakšne? "Čas je za tektonske premike – v tem smislu, da se skupaj usedemo, da se dogovorimo za te točke in da po volitvah ne dovolimo nikoli več, da pride do takšne situacije, ki jo imamo danes. Da bi vladali tisti, ki tudi policiste zmerjajo z lenuhi ... To je samo zadnja 'cvetka', ki smo je deležni. Skratka: tektonski premik v smislu normalizacije države, da jo utirimo nazaj tja, kjer je bila. Potem se je pa treba soočiti s podnebno krizo, s krizo v zdravstvu; javno šolstvo, javne dobrine so pod vprašajem. In seveda ekologija – klimatologi so ravno zdaj izdali tako imenovano 'zadnje opozorilo'. In tukaj bodo naše prioritete. Odločiti se bo treba, kaj narediti s TEŠ 6 – namreč, dokler TEŠ 6 ne bomo zaprli, ne moremo niti sanjati o kakšnem razogljičenju slovenske družbe. Treba se bo odločiti, kako graditi drugi blok jedrske elektrarne. In tako naprej."

In kakšen je odziv pri strankah, ki jih Marjan Šarec nagovarja k podpisu povolilnega dogovora? Je ponedeljkov poziv Šarca Fajonovi, Mescu in Bratuškovi dogovarjanje o povolilnem sodelovanju ali solo akcija LMŠ?

Generalni sekretar SAB Jernej Pavlič pravi, da si želijo sodelovanja – tesnega, "bolj kot to, pa da se dogovorimo in držimo teh danih zavez". Zato je pismo Stranko Alenke Bratušek presenetilo – sestankovanje so, v skladu z medsebojnim dogovorom, pričakovali za zaprtimi vrati po poletnih počitnicah.

Obratno socialdemokrati, ki so na podlagi pobude Tanje Fajon z dogovarjanjem hiteli začeti že konec junija. "Nam se zdi ključno, da levosredinske politične stranke sodelujejo pred volitvami, seveda z jasno ambicijo, ne le premagati stranko SDS," pa izpostavlja poslanec SD Matjaž Nemec.

Pred- in povolilno sodelovanje zagovarjajo v Levici, s pozivom, da mora opozicija predstaviti jasno vizijo za Slovenijo in se zavezati, da ne bo nadaljevala škodljivih politik – ne trenutne, ne prejšnjih vlad, so zapisali. Tudi to, da na sestanek prihajajo z nekaj dodatnimi predlogi.

"Pohvalno je, da se te dni vnovič odkriva dobrobiti sodelovanja," pa je bil odziv vodje poslancev koalicijske SMC. S pripisom: "Ko bomo prenehali še z izključevanjem, bo Slovenija še bolj razvojno naravnana."

NSi pa, da pismo LMŠ ne prispeva h krepitvi demokratičnega dialoga in vrednot. "Če želimo po prihodnjih volitvah oblikovati trdno in razvojno vlado, bo potrebno povezovanje in sodelovanje. NSi je na to pripravljena," so navedli.

"Moramo se zavedati, da bo po volitvah v naslednjem mandatu bistveno težje, saj bo treba vračati kredite, najete v koronakrizi, ko bo ponovno v veljavi tudi fiskalno pravilo. Zato bo še toliko pomembneje, da bo med strankami zaupanje in da bodo dogovori veljali, če bodo zapisani ali zgolj ustni," še dodaja Pavlič iz SAB. Pomemben je cilj, ne pot, jih opominjajo partnerji. Še več: da Šarčeva poteza kaže karakter. "Mi smo se pogovarjali, ampak vsaj v javnem izražanju ni bilo moč čutiti takšne odločnosti, kot jo je razbrati iz pisma," izpostavlja Nemec. A da – tako Tanja Fajon – za uspešnost povezovanja niso dovolj minimalne zaveze, ki si jih strnil v predlog treh točk, ampak močna skupna ambicija.

V sinočnji oddaji 24UR ZVEČER so Šarca tako še povprašali, ali je torej takšna "skupna ambicija"? Šarec upa in tudi verjame, da je. "Partnerji so se odzvali, kot so se odzvali. Sicer ti očitki o soliranju so se pojavili ..." odgovarja prvi mož LMŠ.

Kaj pa meni o tem odzivu SAB, ki gleda na njegovo pismo kot kršitev dogovora med njimi, da se na to temo usedejo jeseni, za zaprtimi vrati in stran od javnosti? Šarec pravi, da se bodo usedli stran od javnosti, definitivno, to je namreč tudi vedno bila njihova želja. "Že ko smo začeli sestavljati koalicijo KUL, takrat z Jožetom P. Damijanom, je bila naša želja, da ne bi bilo vse v medijih, še preden je kaj dorečeno. In tukaj je pač na mizi predlog, tukaj ne gre za nobene skrivnosti – to od nas javnost tudi pričakuje, pričakuje sodelovanje. In, kot sem rekel: Ta hip, ne vemo, kaj bo po volitvah, ampak ta hip smo še vedno največja opozicijska stranka in ne moremo sedeti križemrok in kar čakati, kaj se bo zgodilo. Zato mislim, da so te tri točke ta hip dovolj. Kajti, seveda ni dovolj premagati Janeza Janšo, ni dovolj biti samo proti Janši, je pa osnovni pogoj. Brez tega pogoja vsi drugi pogoji padejo. Mi moramo najprej preprečiti, da se ne ponovi takšna vladavina, kot jo gledamo zdaj," je jasen.

Pa ob tem odzivu SAB Šarec meni, da res lahko koalicija KUL po naslednjih volitvah glede na vsa ta mala trenja, ki se dogajajo, zdrži štiriletni mandat? Janša si morda pač misli: Tako ali tako se bodo spet skregali in takrat pridem jaz na vrsto. Predsednik stranke LMŠ poudarja, da je treba povedati, da tudi na desnici, ko se bodo bližale volitve, bo ne boj, pač pa mesarsko klanje. "Saj to se deloma že dogaja – saj vemo, kaj počnejo rumeni jopiči, kako grozijo, da bodo razkrili nekaj od Nove Slovenije, ne vem, kaj vse ... Tako da tudi na desnici ni take strašne enotnosti, kot se jo prikazuje – to je eno. Kar se pa tiče sodelovanja nas, bo naslednja vlada bistveno drugačna. Namreč, zakaj? Zato, ker bomo vse stranke v vladi. Veste, to je bistvena razlika. Zdaj smo imeli zunajkoalicijsko partnerico. In če ti nisi za isto mizo, če nisi del pogajanj od začetka do konca, je težko zadeve peljati. Zdaj bo pa ta bistvena razlika. In, kot sem rekel, partnerjem popolnoma zaupam, ta sporazum ni zato, ker jaz njim ne bi zaupal, je pa kot prikaz oziroma dokaz javnosti, da mislimo resno, dokaz civilni družbi, da mislimo resno, in nenazadnje, da bomo tudi mi opravili svoj del posla, tako kot ga je civilna družba na referendumu o vodah."

Kako pa gleda na odziv Nove Slovenije, ki njegovo pobudo vidi kot izključevalno, po drugi strani pa poudarja, da so pripravljeni za povezovanje po volitvah? Bi jih vzeli zraven? "Veste, kako je: ko si pripravljen storiti vse za to, da si v vladi, pa čeprav vlada Janez Janša z vsemi svojimi pritiklinami, ki jih gledamo vsak dan, in te ne skrbi za državo, potem težko komentiraš kakršno koli drugo zadevo. Tako da strank, ki so v trenutni vladi niti ne bi komentiral."

In kdaj se bodo predsedniki strank torej usedli in se pogovorili o tej njegovi pobudi? Šarec pravi, da bodo to opravili verjetno v septembru oziroma takrat, ko se bodo dogovorili. "Kot rečeno: to je priprava na volitve. Točk ni veliko in mislim, da se s temi točkami lahko vsi strinjamo," še sklene.