Po mnenju direktorja mlekarske zadruge Ptuj Draga Zupaniča je nujno potreben dogovor, zato kmetje z vzhodne Štajerske in Pomurja zahtevajo sestanek s kmetijskim ministrom Francijem Butom in odstop direktorja veterinarske uprave Zorana Kovača. Za današnji dan je sicer dogovorjen sestanek med zadružno zvezo, kmetijsko-gozdarsko zbornico in z ministrom za kmetijstvo.
Po trditvah kmetov jim veterinarska uprava svetuje, naj odstopijo od pritožb na vročene upravne odločbe o prepovedi oddaje mleka. Če bi odstopili od pritožb, naj bi veterinarska uprava takoj izvedla vnovično vzorčenje, na podlagi katerega bi za kmetije z negativnimi vzorci lahko prenehala veljati prepoved oddaje mleka. "Stanje je pereče in do petka bi moral biti ta zgodba rešena. Kmetje ne vedo, kaj bo z njimi - 'ali so živi ali mrtvi' - skratka, agonija je nenormalna," pravi Zupanič.
Veterinarska uprava bi po njegovem mnenju morala v 24 urah po pritožbi oblikovati posebno komisijo, ponovno odvzeti vzorce, jih analizirati ter potrditi ali zanikati prisotnost kloramfenikola v mleku. Tega inšpektorji niso naredili, pač pa naj bi zdaj od kmetov zahtevali, da naj odstopijo od pritožb.
Kovač: Kmetje se sklicujejo na napačni člen
Direktor veterinarske uprave Zoran Kovač pa je pojasnil, da se kmetje pri svojih zahtevah sklicujejo na napačen - 32. člen - v zakonu o veterinarstvu. Ta določa vizualni pregled živali v klavnici pred zakolom in pregled njenih organov po zakolu. Veterinar lahko po svoji oceni ugotovi, da so organi zdravstveno neustrezni in jih je potrebno zavreči.
V takih primerih ima imetnik živali pravico zahtevati ponovni pregled pri veterinarju, ki je opravil pregled. Ta mora v 24 urah obvestiti komisijo in ji predložiti dokumentacijo o opravljenem pregledu. V primeru kloramfenikola pa gre za povsem drugo zadevo, je povedal Kovač.
Kloramfenikol je bil v mleku namreč potrjen na podlagi analiznih laboratorijskih izvidov, kjer ne gre več za subjektivno presojo ali ugotovitev veterinarskega pregleda. V tem primeru tudi ni ponovnega pregleda tega živila, ker lahko komisija ugotovi le, da je laboratorijski izid pravilen.
Odločbe o prepovedi oddaje mleka, ki so jih prejeli kmetje, pri katerih je bila potrjena vsebnost kloramfenikola v vzorcih mleka, pa so po Kovačevih besedah oblikovane tako, "da se prepove promet z mlekom do preklica, ki je lahko vezan na časovno obdobje vzroka". Če se torej ve, kaj je bil vzrok za pojav kloramfenikola v mleku, se lahko tudi natančno določi obdobje preklica. "Sama pritožba pri tej stvari nima nič. V kolikor ni pritožbe, pa so postopki hitrejši. Naši inšpektorji prav gotovo niso rekli kmetom, naj umaknejo pritožbe, saj ni nobenega razloga za to," je dejal Kovač.
Vzorčili so popolnoma druge vzorce mleka
Kloramfenikolska mlečna afera je pokazala luknje v sistemu varne hrane "od vil do vilic", meni predsednica Zveze potrošnikov Slovenije Breda Kutin. "Kljub zakonodaji na tem področju je zanimivo, da ne pride v ospredje dejstvo, da je proizvajalec izdelka, ki ga potrošnik kupi, odgovoren za varen in zdravstveno ustrezen izdelek, v tem primeru mlekarne," je poudarila Kutinova.
Mlekarne morajo po njenem mnenju s svojim nadzorom in za svoj račun zagotoviti varno živilo, država pa je dolžna le vzpostaviti sistem meril in nadzora, da se nevarni izdelki ne bi znašli na prodajnih policah.
Kutinova je ob tem navedla primer, ko je pred kratkim trgovska veriga Baumax začela prodajati nevarno lestev, ki jo je tržna inšpekcija odkrila in nato naložila trgovcu, da jih umakne s trga na lastne stroške, ne na stroške države. "Nikomur ni padlo na pamet, da bi ta račun izstavil državi," je pribila Kutinova.
Ljubljanske mlekarne: Treba je uvesti rutinski nadzor
Predstavnik Ljubljanskih mlekarn Marko Prohinar je ob tem poudaril, da gre pri mlečni aferi za sistemsko pomanjkljivost, saj pri rednem monitoringu kloramfenikola v mleka niso zaznali. Kot meni, je potrebno uvesti redni, rutinski monitoring, to pa je povezano tudi s stroški.
Ostro kritiko je Kutinova naslovila tudi na napovedano "samoorganiziranje" kmetov, ki naj bi sami začeli pošiljali vzorce v nadzor. S tem neposredno govorijo o tem, da nadzora v Sloveniji sploh ne potrebujemo, kar je nesprejemljivo, je dejala Kutinova.
Minister za kmetijstvo Franci But je včeraj predlagal, da v najkrajšem času preidejo na obvezno jemanje posameznih vzorcev. Stroške testiranja, ki znašajo približno 2500 tolarjev bodo zelo verjetno plačali kmetje. Kako bodo pristojne službe opravljale teste, se bodo na kmetijskem ministrstvu še dogovorili. Generalna državna tožilka Zdenka Cerar pa je napovedala, da bodo pospešili preiskavo, kako je prišel antibiotik v mleko. Po njenem mnenju obstajajo trije viri vnosa v mleko: preko zdravil, z "dermo sprejem" ali z neposrednim dodajanjem.
