Na 38 straneh priporočil vladi za omejitev sovražnih vsebin je najbolj nevralgična točka ideja, da bi kaznovanje javnega spodbujanja sovraštva razširili z dodatno okoliščino, in sicer če bi nestrpnost povzročila vznemirjenje ali zgražanje v javnosti. Dikcija je hitro razdelila javnost.
"Potem smo v teritoriju, kjer kar koli rečete, pa delu družbe ni všeč in se zato del družbe vznemiri, je to že lahko sovražni govor. Lahko je šala recimo zoper krščansko skupnost. In bo ta skupnost vznemirjena, bo ogorčena in je to kaznivo dejanje," opozarja Miha Šepec s Katedre za kazensko pravo na Pravni fakulteti v Mariboru.
Predsednica vladnega strateškega sveta za preprečevanje sovražnega govora Nika Kovač se s tem ne strinja. Kot je dejala, gre v tem priporočilu za to, da se z večjo resnostjo obravnava primere sovražnega govora, ki denimo spodbujajo h genocidu.
Da bi oblast s tem zavila v slepo ulico, poleg nekaterih pravnikov opozarja tudi strokovnjak za strateško komuniciranje Dejan Verčič. Pri čemer vleče vzporednice s prejšnjim nedemokratičnim režimom: "Tudi zloglasni 133. člen kazenskega zakonika SFRJ ni branil državne ureditve zato, da bi po lastnem videnju zatiral svobodo izražanja, ampak zato, da je varoval svobodo in dostojanstvo pripadnikov delovnega ljudstva in njihove pravice. Sicer pa sodim, da v Sloveniji nimamo velikega problema s sovražnim, temveč s sovraštvenim in nespoštljivim govorom. S tem se ne morejo spopadati vlada, Policija in sodišča, temveč lahko to spremenimo le državljani sami v širokem družbenem konsenzu, prek ideoloških meja." Saj da ni naloga vlade, da vrednotno preoblikuje družbo, še dodaja naš sogovornik.
Brez skrbi, ne uvajamo cenzure kritične misli, pa odgovarja predsednica strateškega sveta. Po njenih besedah je verbalni delikt bilo kaznovanje kritike partijske oblasti. "Ljudje, ki so pripravljali ta poročila, so najbolj kritični ljudje, tudi do te vlade. In res ne vem, zakaj bi priporočali kaj takega," še dodaja.
Tudi politični razred predlagano idejo sprejema diametralno nasprotno.
"Mi, politiki, smo tisti, ki moramo dati zgled vsem državljankam in državljanom. In biti prvi, ki bomo rekli sovražnemu govoru – ne," pravi predsednik vlade Robert Golob.
"Ta vladni svet za sovražni govor je nekaj takšnega, kot da bi savanske hijene ustanovile društvo za vegetarijanstvo," je na strankarskem srečanju ocenil opozicijski prvak Janez Janša.
Šepca pa glede široke zakonske dikcije skrbi nekaj drugo: "Kakršna koli resna politična debata, ko bo nekdo nekaj kritiziral, bo del javnosti zaradi te debate ogorčen. Bo vznemirjen. In potem je to lahko vedno kaznivo dejanje in pravzaprav svobode govora ne bomo več imeli."
Analiza državnega tožilstva je sicer pokazala, da je bilo v zadnjih treh letih nekaj več kot 100 sodnih postopkov zaradi sovražnega govora, obsodb pa manj kot 10.
KOMENTARJI (102)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.