Petkovi kolesarji, ki so v času zadnje Janševe vlade izražali nezadovoljstvo s takratno oblastjo, so prerasli v Iniciativo Glas ljudstva z Jašo Jenullom in Teo Jarc na čelu. Skupaj z Inštitutom 8. marec sta bili to najvidnejši nevladni organizaciji, ki sta v času, ko je svet ustavila epidemija, najglasneje protestirali proti 14. vladi.
Nevladnikom je bilo od desne opcije večkrat očitano, da so orodje levih strank. Tudi zato, ker je Inštitut 8. marec ustanovil Simon Maljevac, trenutni minister za solidarno prihodnost iz kvote stranke Levica. Šef SDS Janez Janša je januarja letos na družbenem omrežju nevladne organizacije naslovil z lobisti kapitala, v naši večerni oddaji mesec dni pozneje pa jih je označil za razvajeno ljubljansko kolesarsko elito.
Inštitut 8. marec je sicer sodeloval pri kampanjah za pitno vodo in "Gremo volit", januarja lani pa so proti Janševi vladi predstavili zakon z naslovom "Proti škodljivim ukrepom vlade". V Glasu ljudstva so medtem pred lanskimi parlamentarnimi volitvami strankam predstavili seznam 138 zahtev, na Trgu republike pa so pripravili soočenje.
Premier Robert Golob je sodelovanje s civilno družbo napovedal že pred volitvami, pozneje pa je dejal, da delajo na tem, da se "se konkretne organizacije in zveze povežejo s konkretnimi ministrstvi in se z njimi pogovorijo prav o operativnih nalogah". Da je dobrodošla njihova vsaka ideja ter da naj ob tem ostanejo tudi kritični do oblasti.
Česar so se tudi držali, Glas ljudstva se je na ulicah slišalo tudi pod Golobovo vlado. Kolesarji so se znova zbrali v četrtek, vlado so opozorili, da je zastala pri uresničevanju nekaterih ključnih zavez.
Polje civilne iniciative pa se je ta teden še zgostilo. Član opozicijske SDS Anže Logar si namreč svoj politični potencial želi unovčiti z društvom Platforma sodelovanja, ki bi na podoben način kot civilna družba do sedaj vladi pomagalo pri reševanju družbeno pomembnih vprašanj.
'Meja med oblastjo in civilno družbo zagotovo ostaja'
V oddaji 24UR ZVEČER smo o delovanju vlade in civilne družbe povprašali direktorico Inštituta 8. marec Nika Kovač, ki je v tem času postala vodja Strateškega sveta za preprečevanje sovražnega govora. Se je v času te vlade meja med oblastjo in civilno družbo zabrisala? Kovačeva pravi, da ne. "Ta meja je še kako jasna. Ko oblast naredi nekaj, kar se nam ne zdi dobro, jo v Inštitutu vedno kritiziramo. To smo na primer naredili ob menjavi ministrice Tatjane Bobnar, ko so si ministri ohranili zvišane plače iz časa prejšnje vlade," pravi.
Da pa vlado tudi pohvalijo, ko naredi kaj dobrega. "Vedno znova poudarjam, da je lahko Inštitut 8. marec največji zaveznik vladi, ko ta dela stvari, ki krepijo javno državo in dostojanstvo vseh ljudi," izpostavlja Kovačeva. Pravi tudi, da je nekaj izkušenj z vlado zagotovo dobrih, pohvalila je sprejetje zakona proti škodljivim ukrepom oblasti ter to, da vlada sledi obljubi, da ne žali ljudi in da skrbi za dostojno komunikacijo.
Jo pa nekatere stvari tudi skrbijo. Kot primer je ponudila poskus vpeljave Zakona o zavodih: "Z njim bi lahko politično odstavljali direktorje javnih zavodov." Še ena za Inštitut 8. marec nesrečna zgodba pa je tudi zgodba brezplačnih šolskih kosil. "V koalicijski pogodbi so se zavezali k brezplačnim kosilom za vse otroke, zdaj pa je težava v letošnjem letu zagotoviti 10.000 takšnih kosil za revne otroke, ki so zaradi slabega zakona izpadli iz cenzusa za brezplačne obroke," opozarja in dodaja, da je to zaskrbljujoče.
Meni tudi, da je treba normalizacijo države razumeti kot spoštovanje in krepljenje javnih mehanizmov solidarnosti, javnega šolstva in javnega zdravstva. "Vendar nekateri indici kažejo, da bi lahko šla ta vlada v smeri privatizacije zdravstva, kar pa bo poteptalo dostojno življenje marsikoga. Če bo vlada šla v to smer, bo stopila veliko korakov stran od normalizacije, h kateri si prizadeva," opozarja.
Spregovorila je še o zapisih o državljanski vojni ter poudarila, da se strateški svet za preprečevanje sovražnega govora ne more vmešavati v aktualno politiko. Proti hujskaštvu, nasilju in podobni nasilni retoriki pa lahko po njenem mnenju z dejanji skupne kolektivne solidarnosti največ naredi vsak posameznik.
O Logarjevem društvu: 'Gre za vzpostavljanje satelita in željo po pridobivanju še več moči'
"Probleme sovražnega govora odpravljamo pri vzrokih," je jasna. Že pred tragedijo v Beogradu so tako imeli sejo, na kateri so z ravnatelji, strokovnjaki in s pestro civilno družbo pripravili priporočila, ki gredo v smeri strpnosti in solidarnosti, ki si prizadevajo za povišano število šolskih svetovalnih delavcev v šolah in za vzpostavitev enotne točke, ki bi šolam, ki se srečujejo z nasiljem, nudila pomoč.
Glede novega društva poslanca SDS pa pravi, da se Logar le pretvarja, da je del civilne družbe, z namenom, da bi lahko bil še boljši poslanec. "Gre za vzpostavljanje satelita in željo po pridobivanju še več moči," je prepričana Kovačeva.
V njenem Inštitutu načrtov po ustanovitvi politične stranke nimajo, pravi. Nadaljevali bodo s svojim delom. "Tudi sicer pa verjamemo, da ljudje niso marionete, ki jih lahko unovčiš, ko si zaželiš njihove podpore. Ljudje sledijo vsebini in jasnim dejanjem. Njihova podpora zagotovo ni samoumevna. Velika napaka, ki jo po mojem mnenju počne Logar, je to, da se ne zaveda, da ljudje vidijo, kaj počne in da razumejo njegove namere."
'Ljudem dati zrak, ki daje življenje in ki ne zastruplja'
Novo akcijo pa v Inštitutu pripravljajo za pomoč prebivalkam in prebivalcem Anhova. Z njimi so sodelovali že v času referenduma za čisto in pitno vodo. "Takrat so nam povedali, da so skupnost, ki živi v okolju, onesnaženem z azbestom, da nimajo čiste in pitne vode, da dihajo onesnažen zrak," pravi.
Že pod prejšnjo vlado so stopili v akcijo in s peticijo zahtevali sredstva za izgradnjo novega vodovoda v Anhovem, pri čemer so bili uspešni. "Naša naslednja misija pa je, da bodo lahko dihali zrak, ki ni onesnažen in ki ne zastruplja," pravi.
To počnejo z novim zakonom: "Izenačujemo standarde sežigalnic in sosežigalnic ter s tem skrbimo za to, da v Sloveniji ne bodo veljali dvojni standardi in da bomo lahko vsi prebivalci in prebivalke dihali zrak, ki daje življenje in ki ne zastruplja."
KOMENTARJI (376)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.