FOTO: Referendum proti predlagani noveli o referendumu?

Državni zbor je opravil razpravo o spremembah referendumske zakonodaje, ki predvidevajo zaostritev pogojev za vložitev pobude za referendum. Vložila jih je koalicija, v kateri pa danes ni več Državljanske liste (DL). Glede na predlog bi bilo za vložitev pobude za referendum treba vložiti 5.000 na upravni enoti overjenih podpisov, po sedanji zakonodaji pa je dovolj 2.500 neoverjenih podpisov.

Včeraj so podporo spremembam referendumske zakonodaje izrazile številne skupine in organizacije. Danes pa se je pred parlamentom zbrala skupina okoli 30 državljanov na čelu z Vilijem Kovačičem, ki je z nagobčniki protestirala proti uvedbi predlagane zakonodaje. Prepričani so, da bi morala država zagotoviti olajšanje izražanja vseh državljanov, "ne pa jih z metodami iz 19. stoletja obremenjevati in ovirati".

Po Kovačičevih besedah v civilni iniciativi ne nasprotujejo overjanju referendumskih podpisov, pač pa zagovarjajo, da se breme overitve prenese na zbiratelja, ne na podpisnika. Kovačič je poudaril, da je bila ustavna komisija doslej povsem gluha za predloge iniciative, njenim članom pa tudi ni dovolila oglašanja na svojih sejah.

SD in PS noveli zakona nasprotujeta, DL ga podpira

Prvopodpisani pod predlogom novele Matej Tonin iz NSi je obrazložitvi predloga poudaril, da s to spremembo ne ukinjajo instituta referenduma, ljudstvu ničesar ne jemljejo in ne znižujejo demokratičnih standardov. Ob tem pojasnjuje, da bi morali ob omenjenem zvišanju praga za vložitev pobude za referendum na 58 upravnih enotah zbrati po 86 podpisov.

Pravi še, da je bilo v Sloveniji vloženih že 81 pobud za referendume, izvedenih pa jih je bilo 19. Ta podatek po njegovih besedah dokazuje, da je le četrtina pobud realnih, ostale tri četrtine pa so bile namenjene taktičnim političnim blokadam.

V SDS predlog podpirajo in dodajajo, da z overitvijo podpisov njihova izguba ne bo mogoča, kot se je to zgodilo konec lanskega leta. Tudi v DL bodo predlog podprli, pri tem pa pravijo, da je 5.000 podpisov potrebnih tudi za predlaganje zakona, kadar to storijo volivci. Prav tako dvig praga podpirajo v strankah DeSUS in SLS.

Po besedah Maše Kociper iz PS je sporno, da se je poslanska skupina NSi zakonsko spremembo odločila vložiti v že tako občutljivem družbenem trenutku spreminjanja ustave v zvezi z referendumsko ureditvijo. Prepričana je, da mora zakonodaja omogočati, da referendum predlaga relativno majhno število ljudi, hkrati pa po njenih besedah precej zaostruje pogoje tudi zahteva po overjenih podpisih.

Janko Veber iz SD pa je spomnil na povečanje števila potrebnih podpisov v zgodovini sprememb tega zakona. Zdaj gre po njegovih besedah še za dodatno zaostrovanje pogojev in možnosti, da se v časovno enakem roku zbere več podpisov. Kot pravi, je treba pred spreminjanem zakona razmisliti tudi o drugih možnih postopkih za zbiranje podpisov. Omenil je možnost, da bi se za en dan odprla volišča. Po Vebrovem mnenju je bolj smiselno, da se zdaj ta postopek spremembe zakona ne nadaljuje.

Jakič: Ne podcenjujte državljanov

V razpravi je Roman Jakič (PS) dejal, da bi s takšnim zakonom kaznovali državljane. Navedbe koalicijskih poslancev, da številni državljani, ki na stojnicah podpišejo referendumsko pobudo, niti ne vedo, kaj natančno so podpisali, pa je odgovoril, da gre za podcenjevanje teh državljanov.

Poslanka SDS Alenka Jeraj je namreč med drugim opozorila, da mimoidoči na stojnicah, ko jih pocukajo za rokav, nekaj na hitro podpišejo, in da se podpisi zbirajo tudi na kakšnih skupinskih izletih. Kot poudarja, je pobuda za referendum zelo resna stvar in je k temu treba pristopiti resno.

Ljubica Jelušič (SD) poudarja, da se državljanom s takšnim predlogom pogoje za referendumsko pobudo zaostruje trikrat - z večjim številom potrebnih podpisov, z zahtevo, da so podpisi overjeni, in s tem, da imajo na razpolago enako časa, kot zdaj za zbiranje 2500 podpisov.

Spremenili bi tudi ustavo

O primernosti zakona za nadaljnjo obravnavo bodo poslanci glasovali jutri, ker gre za referendumsko zakonodajo, pa jo morata potrditi najmanj dve tretjini navzočih poslancev. Ker zakonu nasprotujejo tako v SD in PS, se zakonu ne obeta dvotretjinska večina, ki je potrebna tudi za začetek postopka ustavne spremembe referendumske ureditve. Poslanci bodo jutri namreč razpravljali tudi o spremembi ustave, ki se nanaša na pogoje za referendum.

Sprejeta stališča za spremembo ustave, ki so jih pripravili nekateri pravi strokovnjaki, predvidevajo, da bo lahko referendum zahtevalo samo 40.000 volivcev, ne pa več tudi poslanci. Prav tako bi prepovedali referendume o nekaterih vsebinah. V ustavo bi zapisali t. i. zavrnitveni referendum, kar pomeni, da bi bil zakon na referendumu zavrnjen, če bi proti njemu glasovala večina vseh udeležencev referenduma, hkrati pa bi morala večina predstavljati najmanj četrtino vseh volilnih upravičencev.

Na zahtevo PS bodo poslanci predvidoma ustanovili tudi preiskovalno komisijo, ki bo preiskovala obstoj ekstremističnih skupin v Sloveniji. Po navedbah PS je namen komisije, da se ugotovi, kje smo – ali torej te skupine obstajajo ali gre le za govorice.