VURS tako prepoveduje predpisovanje kloramfenikola in zdravil, ki vsebujejo kloramfenikol, na veterinarski recept ter izdajanje kloramfenikola in zdravil, ki vsebujejo ta antibiotik, v lekarnah na veterinarski recept.
Kot je znano, je veterinarska uprava zaradi preprečitve vnosa kloramfenikola v organizem živali in živila živalskega izvora že 11. aprila prepovedala promet ter uporabo zdravil in drugih snovi, ki vsebujejo ta antibiotik. Veterinarska uprava je takrat s sklepom prepovedala promet in uporabo Lekovega dermalnega pršila dermo spray N in konzervansa azidiol, ki ga pripravlja biotehniška fakulteta. Prav tako je veterinarska uprava odredila umik teh zdravil in konzervansov iz prometa.
Ta ukrep je veterinarska uprava sprejela še med časom obiska evropskih veterinarskih inšpektorjev, ki so med petdnevnim pregledom slovenskega sistema nadzora nad vsebnostjo ostankov škodljivih snovi v živilih živalskega izvora in živalih pojasnili, da jih veterinarska uprava lani ni ustrezno in pravočasno seznanila s pojavom kloramfenikola. Poleg tega so izpostavili, da veterinarska uprava pri lanskem monitoringu prepovedanih substanc ni pregledala zadostnega števila vzorcev in da ima za ustrezno izvajanje tega nadzora približno 50 zaposlenih premalo.
Kmetje zahtevajo jasne odgovore
Dobrih šest mesecev po izbruhu mlečne afere pa so ptujski zadružniki in kmetje opozorili na škodo, ki so jo utrpeli v času zaprtja mlečnih prog. Spomnili so na neodgovornost veterinarske stroke in vlade, ki sta krivdo prevalili na kmete, medtem ko dejanski vzrok okužbe mleka še danes ni ugotovljen.
Nezaupanje v delo VURSa in vlade je med kmeti vse večje, saj se sprašujejo kako je mogoče, da so bili rezultati vzorčenja v različnih laboratorijih različni. Na Ptujskem zavračajo možnost., da je krivec za prisotnost kloramfenikola v mleku konzervans azidiol, saj bi se potem morali sumljivi vzorci mleka pojavljati povsod po Sloveniji.
Individualno vzorčenja mleka, ki bo obvezno od tega tedna, pa so kmetje označili le kot dodatno breme, saj bodo za to morali plačevati še dodatnih 5.000 tolarjev. Medtem ko mesečni dohodek od oddaje mleka za kar 200 kmetov na tem območju ne presega 15.000 tolarjev.
Analize kar v Sloveniji?
Na Inštitutu za ekološke raziskave Erico v Velenju pa naj bi junija začeli opravljati analize za ugotavljanje prisotnosti kloramfenikola v mleku in mlečnih izdelkih. Analize v domačem laboratoriju naj bi bile hitrejše in kar za tretjino cenejše od analiz laboratorijev v tujini.
