Vsi na pomoč Križnarju

Pri reševanju Toma Križnarja iz sudanskega zapora je šlo za "zelo zaokroženo posredovanje", je dejal prvi sekretar na slovenskem veleposlaništvu v Kairu Andrej Dernovšček, ki je kot slovenski konzularni predstavnik z nekaterimi diplomatskimi pooblastili sodeloval pri rešitvi slovenskega humanitarca.

Dernovšček je kot izrednega pomena ocenil prizadevanja posebnega odposlanca Evropske unije za Sudan Pekke Haavista in generalnega sekretarja Arabske lige, Egipčana Amra Muse, ki sta bila v primer vpletena pred in po Križnarjevi obsodbi. S Haavistom se je Dernovšček v Sudanu srečal trikrat, dvakrat pa tudi na sestanku veleposlanikov iz EU v Sudanu. Na enem od teh sestankov so se udeleženci nato tudi dogovorili, da bo EU podprla Slovenijo pri reševanju Križnarja, če bo to potrebno.

Tudi posredovanje slovenskega zunanjega ministrstva pri Musi so bila po njegovem mnenju zelo pomembna, saj imata Sudan in Egipt izjemno tesne politične vezi, še posebej pa ju povezuje reka Nil. "Amr Musa je izredno ugledna osebnost in vsekakor je bilo to posredovanje zelo zaokroženo posredovanje. EU je v Sudanu pomemben partner, po drugi strani pa so bili vpleteni tudi sudanski prijatelji, Arabci, Egipčani," je pomen teh posredovanj pojasnil Dernovšček.

Poleg tega je v času do Križnarjeve obsodbe 14. avgusta slovensko veleposlaništvo zastopala Nemčija oziroma nemški veleposlanik v Sudanu Stephan Keller, ki je Križnarja obiskal v zaporu in zanj posredoval tudi na sudanskem zunanjem ministrstvu in pri ministru za pravosodje. "Obstaja nekakšen splošen pristop, kako se v takih primerih zadev lotiti, in Nemci so to vedeli in tudi tako ravnali," je dejal Dernovšček, ki pa o podrobnostih nemškega angažmaja zaradi narave diplomatskega dela ni mogel govoriti.

Priprave pred akcijo

Slovensko veleposlaništvo v Kairu se je na možno posredovanje v primeru Križnarja v Sudanu sicer začelo pripravljati, že preden se je Dernovšček aktivno vključil v njegovo reševanje. Takšne priprave sicer vsebujejo predvsem zbiranje podatkov o državi, kjer se to dogaja, o tem, kaj se je tej osebi zgodilo in zakaj, predvsem pa iskanje možnih kontaktov, kamor se lahko predstavniki veleposlaništva nato obrnejo, je potek dela v podobnih primerih, kot je Križnarjev, opisal Dernovšček.

"Slovenska veleposlaništva so relativno majhna in jih je tudi relativno malo. Zato se takšne zadeve vedno sprožajo s pomočjo vseh razpoložljivih virov. Slovenci v takšnih primerih poskušamo iskati pomoč in kontakte pri vseh možnih straneh in ljudeh in pri tem sodeluje tudi ministrstvo," je dejal Dernovšček.

"Potrebno je povedati, da, tudi če je v neki državi predstavništvo države, iz katere prihaja tujec, ki se je znašel v težavah, to ne pomeni, da se mu lahko pomaga v vsakem primeru," je opozoril Dernovšček. Poudaril pa je, da bi enako kot v Križnarjevem primeru postopal tudi v vsakem drugem podobnem primeru.

Dernovšček nima podatkov o Slovencih v afriških zaporih

Na vprašanje, koliko Slovencev se trenutno nahaja v afriških zaporih, je dejal, da nima informacij o tem, da bi kdor koli bil v kakšnem. "Kar pa ne pomeni, da jih ni," je opozoril in pojasnil, da ima vsak pravico, da odkloni konzularno pomoč. "Ne bom pa čakal, da me kdo kontaktira," temveč ga sam vpraša, ali želi njegovo pomoč ali ne, je dodal. "Če izvemo, da je nekdo v zaporu, gremo osebno tja, če pa je to v državi, kjer predstavništva ni, za pomoč zaprosimo predstavništvo kake druge države," je pojasnil.

Države so sicer dolžne sporočiti matični državi, če se kakšen tujec nahaja v njihovem zaporu oziroma če se mu kaj pripeti, vendar pa iz vseh držav taka obvestila ne prihajajo. Po statističnih podatkih MZZ je sicer največ Slovencev v tujih zaporih zaradi kaznivih dejanj, povezanih z mamili. Vendar, kot pojasnjuje Dernovšček, slovenskega diplomata "absolutno ne zanima, zakaj je kdo zaprt". "Edina stvar, ki nas zanima, je, da gre za slovenskega državljana. Slovenski državljan mora dobiti najprej konzularno pomoč, nato pa, če je to potrebno, tudi politično," je pojasnil.