Vrhunec pustnih norčij na Ptuju, v Cerknem in Cerknici

Osrednji dogodek že od sobote trajajočega 59. Kurentovanja na Ptuju je mednarodna povorka, ki jo obišče več deset tisoč obiskovalcev, tokrat pa se je udeležil tudi predsednik republike Borut Pahor, ki je častni pokrovitelj letošnjega Kurentovanja.

Ptujske ulice in trge je po letos zaradi prenove mestne tržnice nekoliko spremenjeni trasi preplavila večtisočglava množica pustnih mask in tradicionalnih likov. Za prav posebno vzdušje so poskrbele izvirne karnevalske skupine iz Slovenije in tujine ter številni satirični liki, glavne zvezde pa so seveda bili kurenti.

V Cerknici so že na debeli četrtek oblast prevzeli Butalci, vrhunec dogajanja pa je  pustni karneval, ki se vselej začne "točno okoli 12.32 ure". Tam so bile vse znamenite cerkniške maske; coprnica Uršula s Slivnice, zmaj in Jezerko iz Cerkniškega jezera.

Osrednje dogajanje na Cerkljanskem je pustna sodnija na tradicionalni Laufariji v Cerknem, kjer prireditev poteka že triinšestdesetič doslej. Glavni lik v laufarski družini je Pust, ki spada v skupino arhaičnih mask. Ker simbolizira zimo, ga je po verovanju naših prednikov treba usmrtiti, zato se tamkajšnje pustne prireditve po povorki znova zaključujejo na pustni torek z obsodbo in usmrtitvijo Pusta.

V Prlekiji je največja prireditev že 27. Fašenk v Lotmerki, ki se je začel z otroškim pustnim rajanjem, sledila pa je povorka na Glavnem trgu, kjer so se predstavile skupinske maske z liki, ki jih tradicionalno predstavljajo lokalna društva.

Na Gorenjskem je bilo najbolj veselo na Bledu, kjer je potekal karneval s povorko, v kateri so sodelovala društva, klubi in druga združenja s skupinskimi maskami. Največja povorka v tem delu Slovenije, ki jo tradicionalno že 29. pripravljajo Godlarji, je potekala v Šenčurju.

V okviru 11. Istrskega karnevala sta povorka in rajanje potekala v Portorožu in Ankaranu, na Koroškem pa je bil pustni karneval v Slovenj Gradcu. Največje pustovanje na Dolenjskem so priredili v Kostanjevici na Krki. V sklopu tradicionalne Šelmarije so oklicali kurenta in priredili veliko pustno povorko.

Pustarji v Grgarskih Ravnah obiščejo 200 domačij

Središče enega najstarejših pustnih običajev pri nas pa so na pustno soboto Grgarske Ravene, kjer pustarji z željami za dobro letino obiščejo okoli dvesto domačij v okoliških vaseh.

Oblečejo se v pisane obleke s trakovi, obraze pa si namažejo s sajami. Nosijo velike in težke zvonce, na glavah pa imajo velike klobuke, okrašene s papirnatimi cvetovi. Za pustarje so še posebej značilne lesene zložljive škarje oz. klešče, ki jih raztegnejo tudi več metrov daleč.