Vračanje volka v Alpe: koga ogroža volk ter kdo ali kaj ogroža volka?

Sredi tedna je na Bledu potekala 8. seja sveta Javnega zavoda Triglavski narodni park (JZ TNP), na kateri so obravnavali aktualno problematiko velikih zveri na območju parka. Na seji so sodelovali predstavniki pristojnih ministrstev, zavodov in institucij, od katerih si v TNP želijo sodelovanja za omilitev težav, saj se zaradi širjenja populacije volkov hitro povečuje tudi število škodnih primerov.

Volk: iz začasnega v stalnega prebivalca naših Alp

Stanje velikih zveri v slovenskem alpskem prostoru je predstavil Tomaž Skrbinšek z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Kot je dejal, podobno kot drugod po Evropi tudi pri nas beležimo rast in prostorsko širitev populacij medveda in volka, ki se vračata na območja, ki sta jih zgodovinsko poseljevala. Je pa ta proces zlasti hiter pri volku, za katerega so značilne dolge mladostne disperzije in skokovito širjenje populacij, pravi Srbinšek in dodaja, da je v zadnjih letih v Sloveniji zlasti izrazita širitev v alpski prostor, kjer ob stiku dinarske populacije z alpsko in širitvijo volkov po vzhodnih italijanskih Alpah prihaja do kolonizacije iz obeh smeri. V zadnjih letih tako beležijo že tri reproduktivne trope v Alpah s pričakovanjem, da bo številčnost v prihodnje še naraščala. Kot je prepričan Skrbinšek, je treba začeti volka v Alpah razumeti kot stalnega prebivalca in ne le kot občasnega gosta in se začeti intenzivno soočati z izzivi, ki ga njegova prisotnost predstavlja za ljudi, ki tam živijo.

V Alpah večinoma medvedji samci

Po drugi strani je širitev medveda znatno počasnejša, opozarja Skrbinšek. Čeprav se je populacija medvedov v zadnjem dobrem desetletju povečala, poteka vrnitev te velike zveri v Alpe počasi, Skrbinšek pa to pripisuje vedenjski značilnosti samic, ki praviloma ostanejo blizu domačega okoliša svojih mater in jih redko beležijo v daljinski disperziji. Čeprav številčnost medvedov zahodno od avtoceste Ljubljana–Koper narašča, ostaja reproduktivni del populacije medveda v predalpskem svetu, medtem ko v Alpah beležijo izključno samce. Lahko pa pričakujemo, da se bodo v naslednjih letih v Alpah začele pojavljati tudi samice, širitev reproduktivne populacije pa bo verjetno še vedno počasna, ocenjuje Skrbinšek.

Populacija risa se krepi, v TNP 'kraljujeta' Tris in Lenka

Urša Fležar in sodelavci Zavoda za gozdove Slovenije ter Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani so pripravili predstavitev risa v alpskem prostoru. Fležarjeva je opozorila na krepitev populacije risa. V Triglavskem narodnem parku živita risa Tris in Lenka, delno pa na to območje zahajata tudi risa Zois in Aida, ki sicer živita na območju LD Nomenj Gorjuše. Pri prvem paru je bila reprodukcija potrjena enkrat, pri drugem pa dvakrat. V predstavitvi so poudarili, da v prehrani risa kar 80 odstotkov popisanega plena v Alpah predstavlja srnjad. Veliko zahvalo za širitev in ohranitev populacije risa v Sloveniji ima projekt Life Lynx, da se je ris doselil v Alpe, pa gre velika zahvala tudi lokalni skupnosti ter dobremu sodelovanju z lovskimi družinami in narodnim parkom. 

Dve tretjini škodnih dogodkov povzroči volk

Peter Razpet in Blaž Černe z Zavoda za gozdove Slovenije sta analizirala škodne dogodke in izvedene ukrepe. Na območju Triglavskega narodnega parka in Lovišča s posebnim namenom (LPN) Triglav po besedah Černeta beležijo približno 40 škodnih primerov na letni ravni po velikih zvereh in šakalu. Praktično vsa škoda je povzročena na drobnici, pretežno na ovcah. Na dveh tretjinah škodnih primerov je povzročitelj volk, predvsem na primorski strani pa se mu pridružuje še šakal. Škodnih primerov po medvedu je približno desetina. Dokazljiva ocenjena škoda znaša v zadnjem letu približno 15.000 evrov za 123 živali. Velik problem pa je tudi veliko število pogrešanih živali, ki niso deležne odškodninske obravnavane. Vse to vodi v opuščanje planinske paše, je opozoril Černe, ki od pristojnih pričakuje hitrejše odločanje pri obravnavi škodnih primerov, izplačilu škod in obravnavi pobud za odstrel.

Namesto obtoževanja iskanje učinkovitih rešitev

Za upravljanje z velikimi zvermi v TNP je zadolžen Andrej Arih, ki je dejal, da v Triglavskem narodnem parku živi okoli 10 risov, stalno pet do 10 rjavih medvedov in okoli 20 volkov. Kot je izpostavil, so glavni cilji upravljanja z velikimi zvermi vzdrževati čezmejno ekološko povezanost, zagotavljati preprečevalne ukrepe za zmanjšanje konfliktnih dogodkov, vzpostaviti pogoje za sobivanje z velikimi zvermi, izboljšati odnos javnosti in sprejemljivost do velikih zveri ter vzpostaviti in vzdrževati učinkovito medsektorsko sodelovanje. Glede preprečevanja oziroma zmanjševanja konfliktnih dogodkov je Arih dejal, da gre za problematiko, ki jo je treba prednostno razreševati: "Pričakujemo, da bodo vsi sektorji, ki so s področjem upravljanja z velikimi zvermi kakor koli povezani, k temu aktivno pristopili in da bomo skušali poiskati neke res učinkovite rešitve za zmanjšanje konfliktnih dogodkov," so njegovo izjavo povzeli na STA in dodali, da si Arih želi, da bi storili korak naprej, saj se po njegovih besedah vrtijo v začaranem krogu in glede pristojnosti s prstom kažejo drug na drugega.

Hubert Potočnik z Biotehnične fakultete v Ljubljani pa je predstavil načine, kako preprečevati konfliktne dogodke v Alpah. Kot je dejal, je volk velik plenilec, pri nas glavni del njegovega plena predstavljajo jelenjad, srnjad, pa tudi divji prašič in domače pašne živali, kjer lahko pride v stik z njimi. Za alpska območja z razpršeno planinsko pašo za zdaj ni enostavnih visoko učinkovitih metod za preprečevanje konfliktov, opozarja Potočnik in dodaja, da se da z uporabo kombinacije različnih načinov ter ustreznimi sredstvi za poplačilo škod in spodbujanjem njihove uporabe stopnjo konfliktov zmanjšati. Za zdaj so med uveljavljenimi ukrepi uporaba elektrike (večžične elektroograje, elektromreže), pomoč živali (pastirski psi, osli, lame), fizična in mehanska zaščita (staje, obore), odvračala (svetlobna, kemična, elektronska) in prisotnost človeka.

Namesto upravljanja ustreznejši izraz varstvo velikih zveri

Mateja Blažič z okoljskega ministrstva je predstavila mednarodno, regionalno in državno zakonodajo, ki ureja varstvo velikih zveri. Kot je dejala, je varstvo velikih zveri veliko bolj primeren izraz od upravljanja z velikimi zvermi. Predstavila je, v katerih primerih ministrstvo izda dovoljenje za poseg v populacijo zavarovane vrste, in sicer če so izpolnjeni trije pogoji: da ni druge zadovoljive možnosti, da se s tem ne ogrozi ugodnega ohranitvenega stanja populacije, izpolnjen pa mora biti še eden od razlogov za odvzem, na primer preprečitev resne škode, zagotavljanje zdravja in varnosti ljudi ter zagotavljanje varstva živalske vrste. Neposredno v skrb za velike zveri ministrstvo za kmetijstvo ni vpleteno, je poudaril Sašo Novinec s kmetijskega ministrstva, je pa pristojno za vrste prostoživečih živali, ki se lovijo in so divjad (jelenjad, srnjad, divji prašiči ipd.), s tem pa preko načrtov za upravljanje z divjadjo, ki predstavlja prehransko bazo za velike zveri, posredno skrbi tudi za velike zveri. Na ta način se lahko zmanjšujejo negativni vplivi velikih zveri na kmetovanje, še posebej na rejo domačih živali, je opozoril Novinec in poudaril, da ministrstvo podpira vse aktivnosti, ki gredo v smer boljšega upravljanja oziroma sobivanja s populacijami velikih zveri.