Če argumenti ne bodo dovolj, sledi stavka

Vlada bo v parlamentarno obravnavo poslala novelo zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Potrdila jo je, čeprav je s sindikati niso dokončno uskladili. Jabolko spora ostaja predvsem člen o znižanju dodatkov v času dežurstva, ki mu ostro nasprotujejo zdravniki, s sindikati pa se niso strinjali niti glede znižanja položajnih dodatkov. "Razlog, zakaj je vlada vztrajala pri noveli tudi z dvema neusklajenima členoma, je odprava plačne anomalije," je pojasnila ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs. 

Dodala je, da jih niso zanimali samo prihranki, ampak tudi odprava anomalij, ki vodijo v nepravično nagrajevanje. Tako bo zdravnik za dežurstvo po novem prejel za četrtino nižji dodatek. Ukrep ministrica opravičuje z ugotovitvijo, da je zdravnik, ki dežura, za četrtino manj obremenjen od kolega na rednem delovnem mestu.

Za dežurstvo se sicer po navedbah ministrice pri vseh proračunskih uporabnikih mesečno porabi 2.102.214 evrov, za dežurstva v okviru dejavnosti zdravstva pa 2.056.916 evrov.

S sedanjih 20 se na 12 odstotkov zmanjšujejo tudi dodatki k osnovni plači za vodstvene položaje. "S takšnim sistemom bomo zagotovili pravično hierarhijo, saj ni bilo predvideno, da bi podrejeni vodja oddelka presegel plačo predstojnika. Računamo na prihranek 12 milijonov evrov," je dejala Pavlinič Krebsova. 

S spremembami, ki jih uvaja novela zakona, naj bi prihranili štiri milijone evrov letno.

Primer zdravnika specialista

V ponazoritev je Pavlinič Krebsova navedla primer zdravnika specialista, ki je uvrščen v 57. plačni razred. Ta po njenih besedah – ob sedanji polovični odpravi plačnih nesorazmerij, brez znižanih dodatkov – za 57 ur dežurstva (konec tedna), dobi okoli 2050 evrov bruto. Po sedanjem predlogu bi bilo plačilo za 25 odstotkov manjše.

S 1. julijem v veljavi nova plačilna lestvica

Vlada in sindikati so doslej uskladili spremembo plačne lestvice s 1. julijem, ko naj bi se plače povišale za polovico predvidene inflacije oziroma za 0,65 odstotka. Novela vključuje tudi določbe, ki se nanašajo na plače delavcev in funkcionarjev, napotenih na delo v tujini, in na plače zaposlenih, ki pridejo na delo v Slovenijo na podlagi mednarodne pogodbe.

Pred obravnavo predloga novele zakona je Krebsova dopoldne z vodjema obeh sindikalnih pogajalskih skupin, Janezom Posedijem in Branimirjem Štrukljem, podpisala izjavo o stopnji usklajenosti. Uskladili so 18 členov, štirje ostajajo neusklajeni, tj. določbe glede znižanja položajnega dodatka in plačila v dežurstvu.

Bo stavka?

Vodja stavkovnega odbora sindikatov javnega sektorja Dušan Miščević o tem, ali stavka bo ali ne, ni želel ugibati. Je pa povedal, da bo za torek sklical sejo stavkovnega odbora, na kateri naj bi sprejeli odločitev o nadaljnjih korakih. "Zahtevali smo, da neusklajeni členi ne gredo naprej, to je dejstvo,“ je poudaril. Najbolj sporen je dodatek za dežurstva, kjer so izpostavljeni predvsem zdravniki, je povedal Miščević.

Vodja pogajalske skupine dela sindikatov Janez Posedi pa je dejal, da je glede na izjave predsednika vlade Boruta Pahorja konec preteklega tedna pričakoval, da vlada ne bo vključila neusklajenih rešitev, saj je premier jasno zagotovil, da vlada enostranskih rešitev ne bo sprejemala.

Kot pravi Posedi, so želeli, da vlada rešitve, ki jih sprejema, uskladi s sindikati. Predlagane rešitve so nesistemske in ne bodo reševale problematike, za katero vlada ocenjuje, da jo je treba reševati. Sami bodo svoje nadaljnje ravnanje verjetno dorekli prihodnji teden, ko bodo preučili nastalo situacijo.

Štrukelj se boji zaostrovanja jeseni

Po besedah predsednika Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimirja Štruklja pa je vlada sledila njihovi zahtevi, da iz predlaganih sprememb zakona umakne celotno poglavje o napredovanju in delovni uspešnosti. Napovedane so bile namreč zaostritve napredovanj, podaljšanje napredovalnih obdobij in zmanjšanje števila tistih, ki lahko napredujejo.

Na vprašanje o morebitnih aktivnostih zaradi vključitve neusklajenih rešitev v zakon Štrukelj pravi, da ne vidi razloga, da bi "do skrajnosti ali s stavko zaostrili, ker se vlada na teh dveh točkah ni uskladila - navsezadnje sama nosi odgovornost". Po njegovih besedah gre za znižanje enega od elementov poglavja o dodatkih, sicer pa je vlada vse ostale dodatke pustila, kot so.

Boji pa se zaostritve konflikta v jeseni, ko bo vlada verjetno poslušala uveljaviti znižanje proračunskih virov za 500 milijonov evrov. "Bili bi naivni, če bi menili, da se za sedanji materialni položaj javnih uslužbencev ne bo potrebno jeseni boriti in na tisti točki vidim jedro konflikta. V tem trenutku pa se mi napoved stavke zaradi teh neusklajenih členov ne zdi sorazmerna," je pojasnil.

'Razmišljamo tudi o stavki'

Kakšne poteze bo povlekla vlada, so skrbno spremljali tudi v sindikatu zdravnikov pod vodstvom Konrada Kuštrina. "Dežurstev ni več. Obstaja samo redno delo in delo preko polnega delovnega časa, to je nadurno delo. Če mislijo poseči v to, ne glede na to, kakšna stališča bodo imeli drugi sindikati, bomo mi glavni odbor preimenovali v stavkovni odbor,“ je napovedal že pred sejo vlade. "Če se vlade ne bo dalo prepričati z argumenti, razmišljamo tudi o stavki," je dodal.

Prav to je med stavkovnimi zahtevami postavil na prvo mesto. Na vprašanje, ali obstaja možnost, da bi vsaj malo popustili, je odgovoril z odločnim ne. "Nič! Nič, ker ministrstvo manipulira z javnostjo in govori le o zaslužkih zdravnikov, ki so v najvišjem plačilnem razredu, in teh ni tako veliko, in tistih deset, ki delajo zelo zelo veliko, zato ker jih manjka. Med njimi je nekaj direktorjev zdravstvenih domov, ki pa jim ministrstvo tako ali tako da soglasje za dežuranje.“

Zahtevali bodo tudi uveljavitev standardov in normativov zdravniškega dela, "ki so že dve leti v predalu“, ter ureditev primarnega nivoja, "kjer primanjkuje katastrofalno veliko splošnih zdravnikov“. "Ta vlada za reševanje teh problemov, ki so pravzaprav tudi problemi bolnikov, ni naredila nič,“ je oster Kuštrin.