Večina izseljencev razmišlja o vrnitvi, a si želijo boljših možnosti

Zadnja raziskava, ki sta jo opravila Inštitut ASEF za izobraževanje in raziskovanje ter Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije (ZRC SAZU), je pokazala, da se dandanes večina Slovencev izseli v mladosti, med študijem (33,6 odstotka) ali po njem (15,57 odstotka anketirancev), z željo po kariernih uspehih (39,4 odstotka) in študijskih priložnostih (29,99 odstotka).

Najpogostejši razlogi za odhod v tujino

Slabe možnosti za poklicni in karierni razvoj ter napredovanje, slabe možnosti za zaposlitev, manko zadovoljivih izzivov ali priložnosti za osebno rast, slabi pogoji dela in mentaliteta v Sloveniji so med petimi najpomembnejšimi dejavniki, ki vplivajo na odločitev za odhod iz domovine.

"Bolj izobraženi (v primerjavi z manj izobraženimi) pripisujejo večji pomen za odhod iz Slovenije dejstvu, da v Sloveniji ni bilo njihovega delovnega področja, da ni bilo zadovoljivih delovnih izzivov ali pa so si želeli izkušnje tujine. Manj izobraženi udeleženci pa so večji pomen pripisali slabim življenjskim pogojem v Sloveniji, nizkemu življenjskemu standardu in drugim pretežno materialnim dejavnikom," so še zapisali v raziskavi.

Pri posameznikih iz znanstvenoraziskovalne sfere na odločitev za odhod v tujino najbolj vpliva naslednjih pet dejavnikov: slabe možnosti za raziskovalno delo, nestabilni pogoji financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti v Sloveniji, pomanjkanje pogojev za samostojno raziskovalno delo in ustanovitev lastne raziskovalne skupine, pomanjkanje primerne raziskovalne infrastrukture v Sloveniji ter razvrednotenje in pomanjkanje ugleda znanstvenoraziskovalnega dela v Sloveniji.

Po podatkih OECD so za mednarodne študente najbolj privlačne angleško govoreče države: ZDA, Združeno kraljestvo, Kanada in Avstralija. Na univerzah v Združenem kraljestvu v letošnjem letu študira več kot 600.000 tujih študentov, med njimi je tudi nekaj sto slovenskih. Tudi Maj Mis se je odločil za študij fizike v Angliji na prestižni University College London, ki ima od vseh britanskih univerz največ mednarodnih študentov. "Zakaj sem prišel sem? Ker je fakulteta zelo prepoznavna in ker bom tukaj spletel mednarodna poznanstva. Kakšni so moji načrti za naprej? Rekel bi, da bi nekaj let ostal v tujini, tukaj delal, pridobil izkušnje, potem pa se eventualno vrnil v Slovenijo."

Kam se Slovenci največ izseljujejo?

Poleg sosednje Avstrije se po podatkih Sektorja za Slovence po svetu po letu 2010 znova opaža povečano priseljevanje Slovencev v Nemčijo, zlasti mladih. Sicer pa Slovence najdemo v vseh evropskih državah in na vseh kontinentih.

V Nemčiji po neuradnih podatkih tako živi okoli 50.000 Slovencev, prav toliko naj bi jih štela tudi slovenska skupnost v Avstriji. Med evropskimi državami po številčnosti Slovencev sledijo Francija (20.000), Švica (14.000) in Velika Britanija, kjer po ocenah živi okoli 5000 slovenskih rojakov.

"V Združenem kraljestvu živi veliko izjemnih Slovencev, študirajo na najbolj prestižnih univerzah, delajo v velikih podjetjih in si nabirajo neprecenljive izkušnje," pravi Barbara Uranjek, direktorica Britansko-slovenske gospodarske zbornice.

Večina razmišlja o vrnitvi v Slovenijo

V prej omenjeni raziskavi so ugotovili, da večina anketiranih Slovencev, ki trenutno živi v tujini, razmišlja o vrnitvi. Le manj kot tretjina (29,02 odstotka) namerava v tujini ostati in o vrnitvi v Slovenijo ne razmišlja.

"Vračajo pa se pretežno iz osebnih razlogov. Pri tem mnogi izpostavljajo birokratske ovire ali pa pomanjkanje kariernih priložnosti v Sloveniji. Vendar pa kljub temu več kot 60 odstotkov Slovencev razmišlja o vrnitvi nazaj v Slovenijo. In tudi tisti, ki o vrnitvi ne razmišljajo, so pogosto s Slovenijo, z matično domovino, pripravljeni sodelovati. Torej to je talent, ki za Slovenijo niti približno ni izgubljen, tudi če se fizično ne nahaja v Sloveniji," pravi Vid Kocijan, predstavnik Ameriško-slovenske izobraževalne fundacije (ASEF).

38,39 odstotka v tujini živečih Slovencev bi se v domovino vrnilo, če bi se tukaj spremenile določene stvari. 15,23 odstotkov pa je napovedalo, da se bodo v Slovenijo vrnili, približno takšen odstotek se jih je že vrnilo.

Kako pritegniti nazaj več slovenskih kadrov?

V tujini izobraženi Slovenci se združujejo tudi v Društvu Vtis, ki šteje okoli 2250 članov, Slovencev, ki živijo v 51 državah sveta. Kot je pojasnila predsednica društva Kristi Hodak Knobloch se je tretjina njihovih članov že vrnila nazaj v domovino. In kako lahko pritegnemo še tiste talente, ki se za ta korak še niso odločili? "S tem, da ponujamo karierne možnosti za profesionalno rast, fleksibilen delovni čas ... Potrebujemo pa tudi prepoznavna podjetja, ki si upajo biti najboljša na svojem področju," pravi.

Poleg uspešnih podjetij, ki ponujajo dobre zaposlitvene in razvojne možnosti, pa je tudi država tista, ki lahko prispeva k temu, da se več izseljencev odloči za vrnitev.

"Poleg neposrednih spodbud so tu lahko tudi neki posredni ukrepi v smislu vzpostavljanja okolja, kjer bi lahko podjetja skupaj oziroma ob podpori države vzpostavila določene razvojne centre, raziskovalne platforme ... Govorim konkretno o davčnih vzpodbudah, zagotavljanju zemljišč za tovrstne projekte ... Veliko takih aktivnosti vidimo v drugih državah, na primer na Hrvaškem, v Avstriji in tako naprej. Tudi v Sloveniji bi morali misliti, katera so tista strateška področja z vidika države in kako bi lahko država skupaj z gospodarstvom vzpostavila tako razvojno okolje, ki bi privabljalo tuje kompetentne kadre," je prepričan Luka Vesnaver, predsednik Britansko-slovenske gospodarske zbornice.

Selitve so nekaj običajnega, a naloga podjetij in države je, da naredijo slovensko poslovno okolje dovolj konkurenčno in privlačno, dodaja Petra Juvančič, izvršna direktorica Združenja Manager. "Kar se tiče same Slovenije, smo zelena, varna dežela z dobro geografsko lego. Imamo pa določene izzive, ki pa jih je seveda treba nasloviti. Za spodbujanje konkurenčnosti moramo nekaj narediti na tem, da bi imeli bolj razvojno naravnano davčno politiko. V razpravi smo slišali, da je potrebna nujna debirokratizacija. Mi smo pogosto preveč normirani, ne pustimo podjetjem in ljudem dihati in na ta način tudi zaviramo, da bi nastajala pri nas atraktivna podjetja, ki bi tukaj rasla," je izpostavila.

Poleg tega so med izzivi tudi dobra infrastruktura (letalska, železniška itd.) in razumevanje, da si talenti danes želijo delati v okolju, kjer vladajo dobri odnosi, kjer imajo priložnosti za osebno rast in karierni razvoj.

"Imamo ogromno možnosti predvsem pri tem, da znajo podjetja delati na nekem fleksibilnem načinu dela, ki ne temelji samo na razdelitvi dva, trije dnevi dela od doma, ampak na avtonomiji, na avtonomni izbiri vsakega zaposlenega in da ustvarijo priložnost, da identificirajo strateško relevantne pozicije, ki bodo v prihodnje ključne za njih in na ta način začnejo že danes privabljati talente v svoja podjetja," pravi Simona Špilak, izvršna direktorica BOC Institute, podjetja za kadrovsko svetovanje.

Na dogodku v Londonu so predstavili tudi novo primerjalno analizo življenjskega standarda v različnih evropskih mestih, ki jo je izvedel Inštitut za strateške rešitve. Ugotovili so, da je kakovost življenja v Ljubljani v primerjavi z nekaterimi drugimi evropskimi mesti primerljiva, v nekaterih vidikih pa jih celo prekaša. 

Vsem tem ugotovitvam in predlogom je prisluhnil tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon, ki poudarja, da je povratništvo in privabljanje izobraženih kadrov v Slovenijo ena od prioritet njegovega urada. "Na nas je, da ciljno usmerimo strategijo in aktivnosti, kako in na kakšen način v Sloveniji pripravimo še bolj atraktivno okolje, da se bodo mladi še bolj vračali v svojo matično domovino," je dejal.