Kako pritegniti nadarjene Slovence iz tujine?

Zanimivo je, da študija Društva v tujini izobraženih Slovencev (VTIS) ni ugotovila konkurenčnega dohodka kot glavnega dejavnika za vrnitev v matično državo. Pri društvu povezujejo več kot 2200 Slovencev, ki delujejo v 51 državah po svetu. Kot pravi Kristi Hodak Knobloch, predsednica Društva VTIS, so tretjino izseljenih že uspeli pritegniti nazaj. "Vse je v rokah slovenskih podjetij, da pogledajo, kateri so dejavniki, ki bi bili zanimivi za najboljše kadre. Pri tem izstopajo karierne želje za profesionalno rast, fleksibilen delovni čas in prepoznavnost." Zgovorna ugotovitev, ki bi jo morali upoštevati slovenski delodajalci, je tudi ta, da poleg omogočanja profesionalne rasti v tujini spodbujajo timsko delo ter pri zaposlenih ustvarjajo občutek smisla pri delu.

Eden tistih, ki se je svojo karierno pot odločil graditi v tujini, je tudi Maj Mis. "V Anglijo sem odšel zaradi študija fizike. Študiram na univerzi University College London, ker je zelo prepoznavna in odlična. Tukaj sem poleg prepoznavnosti tudi zato, da spletem mednarodna poznanstva. Nekaj let si želim ostati v tujini, delati, dobiti izkušnje, potem pa se morebiti vrniti v Slovenijo." Za kadre takšnega tipa bo potrebnega veliko napora, da jih vrnemo v Slovenijo, dodaja Tine Kračun, direktor Inštituta za strateške rešitve.

Predstavnik Ameriško-slovenske izobraževalne fundacije (ASEF) dr. Vid Kocijan pa izpostavlja, da se pri svoji vrnitvi pogosto soočajo s težavami, kot so nepriznavanje v tujini pridobljene izobrazbe ali delovne dobe, birokratske ovire. Anketiranci sicer v povprečju v tujih podjetjih zaslužijo 6.900 evrov bruto, ob morebitni vrnitvi pa pričakujejo 20 odstotkov nižje plače. 

Številke v prid Sloveniji, Ljubljani

Pri analizi življenjskih stroškov štirih evropskih mest je dr. Jure Stojan z Inštituta za strateške rešitve primerjal, kot pravi, štiri zelo privlačna mesta, "Ljubljano, Manchester, London in Dunaj. Ugotovili smo, da je Ljubljana daleč najbolj primerno mesto za mlade družine, za ustvarjanje mladih družin in za vzgojo otrok." 

Po privlačnosti za mlade družine Ljubljana prekaša središča, kot so Dunaj, Manchester ali London. Ljubljana ima tudi precej nižje življenjske stroške od omenjenih mest, pri čemer so bili upoštevani stroški hrane, stanovanja, prevoza, osebne nege in razvedrila. V študiji Preply (2022), ki je pregledala najprimernejša mesta za vzgojo otrok po kriterijih "Izobraževanje", "Zdravje in varnost" ter "Prosti čas in življenjski slog", je Ljubljana ob Manchestru in Londonu prekašala tudi Dunaj. 

Študentje oziroma mladi izseljenci v veliki večini izgubljajo stik z domovino. Zato jim je treba pokazati, da je vrnitev v domovino možna in da tudi zanje v Sloveniji obstajajo karierne priložnosti, se strinjajo sogovorniki. Za skoraj polovico izseljencev pa nameravajo vzpostaviti most, ki bo omogočil tesnejše sodelovanje z matično domovino. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je napovedal ustanovitev medresorske delovne skupine in pripravo jasne strategije ter ciljev, ki bodo pomagali pri soočanju s pomanjkanjem kadrov v Sloveniji in pri njihovem privabljanju nazaj v matično državo.