Kot je v izjavi za medije po srečanju pojasnil državni sekretar na ministrstvu Boštjan Šefic, so danes pripravili prvi delovni sestanek s prvo skupino občin. Po njegovih besedah je bil ključni namen sestanka predstavnike lokalnih skupnosti seznaniti s svojimi ocenami glede možnih migracij in z že opravljenimi aktivnostmi, posebno pozornost pa so namenili nastanitvenim kapacitetam in drugi logistiki.
Po njegovih besedah sta dve ključni vstopni točki, in sicer madžarska in hrvaška meja, konkretne lokacije, kjer bodo sprejemni centri pa še določajo. Ko bodo določene, se bodo z občinami dogovorili tudi o opremljenosti z elektriko, vodo in drugim.
Prvi stik z beguncem bo opravila policija, nato jih bodo razvrstili v tri skupine, je pojasnil. V eni bodo tisti, ki bodo zahtevali mednarodno zaščito, v eni tisti, ki se po dublinski uredbi vrnejo – med njimi so denimo tisti, ki ne prihajajo iz križnih žarišč, saj med migranti niso samo Sirci in Afganistanci; poleg tistih, ki bežijo pred vojno, so tudi ekonomski migranti in tisti, ki se odpravljajo na študij. V tretji skupini pa so tisti, ki sicer nezakonito vstopajo v državo, a je jasno, da jih ne morejo vrniti, zato bodo ti dobili dovoljenje za zadrževanje v Sloveniji, je pojasnil Šefic.
Lokacije za sprejemne centre še niso znane
Tudi predloge za objekte za nastanitev po njegovih besedah še zbirajo, obenem jih tudi že pregledujejo. Rok za zbiranje predlogov je 8. september, nato bodo lokacije tudi konkretno določili in tako bo znana številka, koliko beguncev se lahko namesti v Sloveniji. Pri tem Šefic dodaja, da bodo vsak predlog, ki bo prišel po tem roku, vključili v načrt.
Kot je poudaril Šefic, občine ne bodo imele dodatnih stroškov zaradi morebitnega večjega števila prosilcev za azil. Gre za strošek države, je pojasnil.
V naslednjih dneh in tednih bodo s sestanki po njegovih napovedih nadaljevali, in sicer glede na to, kje bodo določene nastanitvene kapacitete – tako za tiste, ki bodo zaprosili za status, kot za vse druge.
Srečanja so se udeležili predstavniki devetih od 13 vabljenih občin, so se pa dogovorili, da bodo vse omenjene občine predstavniki ministrstva tudi obiskali, je pojasnil Šefic. Poleg predstavnikov ljubljanske in mariborske občine so povabili tudi predstavnike občin Ankaran, Brežice, Črnomelj, Celje, Lendava, Logatec, Postojna, Vrhnika, Ilirska Bistrica, Grad in Podlehnik.
Župan občine Ankaran Gregor Strmčnik je poudaril, da je izjemnega pomena, da lokalne skupnosti sodelujejo z državo in da se ta pereč problem rešuje v sodelovanju, strpno, kulturno in na človeški način.
Slovenj Gradec in Velenje pripravljena pomagati beguncem
Med vabljenimi občinami pa nista bili Slovenj Gradec in Velenje, a sta ti sami izrazili pripravljenost pomagati pri reševanju begunske problematike, s katero se sooča Evropa. Oba župana sta o tem že pisala predsedniku vlade Miru Cerarju. V Velenju lahko po potrebi sprejmejo in nudijo pomoč desetim beguncem, v Slovenj Gradcu še nimajo konkretnih predlogov, za zdaj izražajo le načelno pripravljenost.
Župan Mestne občine Slovenj Gradec Andrej Čas je že prejšnji teden v pismu premierju Cerarju zapisal, da so v Slovenj Gradcu, ki nosi naziv mesto glasnik miru Združenih narodov, pripravljeni ponuditi pomoč in prevzeti aktivno vlogo pri sprejemu beguncev v Sloveniji. Namero so na seji v sredo popoldne podprli tudi slovenjgraški občinski svetniki, medtem ko konkretno pomoč še ni opredeljena.
"V tem trenutku gre bolj za načelno pripravljenost, da se vključimo v pomoč pri nastanitvah in delu s prebežniki, zato ne moremo konkretno govoriti o tem, na kakšen način. To bo verjetno v rokah vlade, da nam bo dala določene usmeritve," je pojasnil župan Čas in dodal, da čakajo na odgovore vlade. Ko bodo znane usmeritve, bodo predvidoma svetniki ponovno obravnavali, kaj konkretno lahko ponudi koroško mesto.
Predsedniku vlade je v sredo pisal tudi župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič. V pismu je zapisal, da je velenjska občina pripravljena sprejeti deset beguncev, za katere, kot navajajo na občini, bodo primerno poskrbeli glede bivanja, prehrane in oblačil.
Zbiranju pomoči se je pridružila tudi Zveza prijateljev mladine Slovenije
Številnim humanitarnim organizacijam, ki zbirajo pomoč za begunce, se je pridružila tudi Zveza prijateljev mladine Slovenije. Kot pravijo, aktivno spremljajo dogajanje, povezano z begunsko krizo. "Zavedamo se resnosti te problematike in želimo ljudem v stiski pomagati po svojih najboljših močeh, ko bodo v Sloveniji in bodo pomoč potrebovali," so zapisali.
Ker pa nimajo lastnih skladišč, da bi zbirali hrano in oblačila, se tovrstnih akcij še ne bodo lotili. Odprli pa so poseben transakcijski račun, na katerem bodo zbirali denarne prispevke:
TRR: SI56 6100 0000 3512 232 (Delavska hranilnica)
Sklic: SI00 07-3000
Koda namena: CHAR
Namen: Humanitarna pomoč za begunce
Na Zvezi ocenjujejo, da bodo njihovo pomoč potrebovali predvsem tisti otroci in družine, ki bodo dlje časa nastanjeni v Sloveniji. "Takrat bomo otrokom nudili vključevanje v programe, ki jih izvajamo zanje, prav tako jim bomo pomagali z učno pomočjo," so pojasnili. Med drugim bodo beguncem nudili tudi psihosocialno pomoč ter jim pomagali, da se čim bolj vključijo v novo okolje.
Vsi, ki bi želeli pomagati z materialnimi sredstvi pa lahko pomoč pripeljete na zbirna mesta Rdečega Križa, Karitasa, Humanitarnega društva Adra Slovenija in društvo Ejga - za lepše Jesenice.
