V sedmih dneh bo pretekel sedem maratonov na sedmih celinah

S takimi izzivi se ukvarja poklicno že več kot dvajset let z enim samim namenom: pokazati svetu, kaj vse lahko doseže človek, ki je v najstniških letih prebolel dva različna raka, pri obeh so mu napovedovali, da bo umrl. Kasneje si je izračunal, da je večja verjetnost, da petkrat zadeneš glavni dobitek na loteriji z enakimi številkami, kot pa da zboliš za tema dvema oblikama raka. Kot je Sean Swarner povedal za rubriko Vaš svet v oddaji Svet na Kanalu A, je edini človek v zgodovini, ki je prebolel ti dve obliki raka (Hodgkinov limfom in Askinov sarkom, op. p.) in nihče, ki ga je poznal z drugo vrsto raka, Askinovim sarkomom, ni več živ. 

Zaveda se, da je imel srečo, za kar je hvaležen vsak dan. Ob prvi diagnozi je bil star 13 let, ob drugi tri leta starejši. "Imel nisem nikakršnih znakov – nisem se potil ponoči, nisem imel otečenih bezgavk, nič. Ukvarjal sem se s športom in si poškodoval koleno. Zaradi te poškodbe sem pristal v bolnišnici, tam so opravili nekaj testov in našli so raka. Če si ne bi poškodoval kolena, zdaj ne bi sedel tukaj – bil bi mrtev. Drugega raka so nato našli zaradi prvega. Šel sem na redno kontrolo in na rentgenu na desnem pljučnem krilu so našli tumor v velikosti žogice za tenis. Torej če si ne bi poškodoval kolena, ne bi odkrili prvega raka in če ne bi odkrili prvega raka, ne bi odkrili drugega raka. V šali rečem, da sem imel najslabšo srečo na svetu," pripoveduje. Zaupal je zdravnikom, znanosti in se telesno ter duševno naslonil na družino – prepričan je, da je bilo to ključno za njegovo preživetje: "Verjel sem, da se ne borim za življenje, da sem le bolan. Nisem se osredotočal na to, da ne bi umrl, osredotočal sem se na življenje. Ta preprost obrat miselnosti k temu, kar želim, namesto k temu, česar nočem – mislim, da je to res pomagalo. Seveda sem imel tudi kemoterapije, vso sodobno medicino, podporo družine, molitev, notranjo željo, da bi šel naprej. Vse se je združilo ob popolnem času. Mislim, da sem živeči, dihajoči, hodeči čudež."

Mož, ki je kot prvi človek, ki je prebolel raka in ima le eno pljučno krilo, osvojil vrh Mount Everesta, stopil na vrh vseh najvišjih vrhov vseh celin, smučal na severni in južni tečaj ter opravil s havajskim Ironmanom, je tako včeraj začel svoj najnovejši podvig – v izvirniku The Great World Race ali tek sedmih maratonov na sedmih celinah v sedmih dneh. "Starša sta me vedno učila, da mi ni treba biti najboljši, a da moram dati vse od sebe. Torej vsak vikend, ko sem kot otrok tekmoval v plavanju, sem se priganjal še malo bolj kot vikend prej. In ko sem treniral za Everest, sem tekel, plezal, povečeval težo v nahrbtniku, daljšal ture – se počasi metodično pomikal tja, kamor sem želel priti. Pri čemer sem imel vselej pred seboj občutek, ki sem ga imel, ko sem dosegel vrh. Rad bi, da ljudje verjamejo vase. Če so meni napovedovali dva tedna življenja in sem z enim pljučnim krilom splezal na Everest ... Vsak na svetu lahko doseže več, kot ima ta trenutek. Samo imeti moramo pravo perspektivo in verjeti moramo tu in tu," pokaže na glavo in srce. 

Podvig vseh podvigov bi moral začeti danes, a navadil se je že prilagoditi na stvari, ki jih ne more spremeniti. "Vreme na Antarktiki bo v petek minus 25 stopinj Celzija, veter bo pihal s hitrostjo 24 kilometrov na uro, kar ni primerno za tek, če se želiš vrniti z vsemi prsti. Zato gremo na pot dan prej," je sporočil prek svojega profila na Instagramu. Najprej je torej tekel na Antarktiki, se nato vkrcal na letalo in v Cape Townu odtekel maraton za afriško celino. Sledita polet in maraton v avstralskem Perthu, od tam bo letel v Istanbul, kjer bo tekel dvakrat, sledita še maratona v kolumbijski Cartageni in Miamiu na Floridi, kjer ga bodo pričakali domači. Projekt je do potankosti načrtovan, letel bo z zasebnimi letali, v povprečju bo s tekom začel 15 minut po pristanku, tako da bo edina možnost za regeneracijo v zraku. Za ponazoritev, koliko moči bo potreboval – v Istanbulu bo tekel dva maratona – evropskega in azijskega: "Azijski maraton se začne ob šestih ali sedmih popoldne, evropski se začne ob devetih zjutraj naslednji dan. Vidim, kakšen obraz ste naredili, tako se jaz počutim v sebi, večkrat na dan se vprašam, kaj za vraga počnem."

Na vprašanje, ali je pripravljen sprejeti poraz, se je zgolj nasmehnil: "Že preprosto dejstvo, da delam to, pomeni, da mi je že uspelo. Torej, če ne končam, to ne pomeni poraza, pomeni le, da bom morda moral poskusiti znova prihodnje leto. V mojih mislih je uspeh že zgolj to, da sem imel priložnost poskusiti." Svojo glavno bitko, bitko za življenje, je že dobil, in to dvakrat. Vse kar sledi, pravi, je zgolj še nagrada.