Na stotine oglasov prostih delovnih mest z izčrpnimi opisi pričakovanj, nalog in prednosti, medtem ko so objave plač, dodatkov in drugih bonitet prej izjema kot pravilo. "Po moji oceni nekje manj kot odstotek. Ponavadi podjetja, ki objavljajo plačilo, objavljajo verjetno nadpovprečno plačilo. Se pravi, plače, ki so objavljene, so tiste, ki so mogoče v branži ali na delovnem mestu tiste, ki so višje, s tega stališča je verjetno ta oglas tudi bolj uspešen," pojasni Tilen Prah iz Kariere Slovenija.

Bolj kot v slabih plačah in v sramu, strahu pred konkurenco, je vzrok za neobjavljanje plačil v zakoreninjenih navadah, pravijo v Združenju delodajalcev. Razložijo, da trg dela pomeni način dogovarjanja, v nekaterih primerih je to z državnimi zakoni, v drugih pa z bipartitnim kolektivnim dogovarjanjem. "Nekje pa se kandidat in delodajalec dogovorita za plačo. Jaz mislim, da je potreben čas, da se bomo delodajalci navadili," še doda Miro Smrekar iz ZDS.

Evropska direktiva je jasna, iskalci zaposlitve imajo pravico, da so o začetni plači ali njenem razponu obveščeni že v oglasih ali pred razgovorom. "Če veš, za kaj delaš, potem boš tudi delal za to," pove mimoidoči, ki meni, da bi morala biti plača razjasnjena že v oglasu. Medtem ko so drugi mnenja, da gre za stvar dogovora, ki se jo zmeniš na razgovoru. "Zelo velikokrat šele na intervjuju ugotoviš, ali je človek primeren za to delovno mesto in mu lahko potem ponudiš ustrezno delovno mesto," odgovarjajo.

V času, ko primanjkuje delovne sile, se sicer delodajalci že tako trudijo, da kandidatom na razgovorih transparentno predstavijo delovno mesto, pravi Smrekar. "Ni potrebe, da že v prvem koraku nekaj pove, ampak da mora to povedati pred nastopom na delo, kar pa že vsak delodajalec danes počne, da sploh dobi kandidata," zaključi. 

Prah medtem dodaja, da bo učinek direktive zanimivo opazovati, najprej bo verjetno šok terapija, nato pa bo sledilo usklajevanje plačil, ocenjuje. "Občutek je tak, da bosta konkurenca in konkurenčnost kadrovskih oglasov poskočili. Kar pomeni, da lahko pričakujemo rahel dvig plačil," izrazi mnenje. Ne pričakuje pa bistvenih sprememb kar se tiče plačne neenakosti. Kot pravi, nam je v Sloveniji že brez objavljenih plačil uspelo obdržati eno najnižjih razlik v plačah med spoloma.

Na ministrstvu za delo pravijo, da bo Slovenija direktivo v svojo zakonodajo prenesla v predpisanem roku, do 7. junija 2026, trenutno pa naj bi bili v fazi ustanavljanja medresorske delovne skupine.