V nosečnosti ni varne alkoholne pijače

"V nosečnosti ni varne alkoholne pijače, ni varne količine alkohola in ni varnega obdobja nosečnosti za pitje alkohola," so izpostavili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). To pomeni, da vsaka alkoholna pijača v vsaki količini in v vsakem obdobju nosečnosti predstavlja zdravstveno tveganje za zarodek ali še nerojenega otroka.

Alkohol ima tudi rakotvoren in psihoaktiven učinek

Alkohol je namreč teratogen, kar pomeni, da povzroča nepravilen razvoj organov ali delov organa pri zarodku, ki je zaradi materinega pitja alkohola v nosečnosti izpostavljen alkoholu. Alkohol se v človeškem telesu presnavlja v acetaldehid, ki je toksičen in škodljiv za vse organe ter sisteme v telesu, so opozorili na NIJZ.

Pri zarodku in otroku so ti še na začetku razvoja. Poleg tega ima alkohol rakotvoren učinek in tudi psihoaktiven učinek. To pomeni, da deluje na osrednji živčni sistem in ob dolgotrajni izpostavljenosti tudi vodi v sindrom odvisnosti od alkohola. Otroci, ki se rodijo nosečnici s sindromom odvisnosti od alkohola, razvijejo odtegnitveni sindrom ali neonatalni abstinenčni sindrom, otrok je lahko razdražljiv, nespečen, se trese in ima krče.

Alkohol prehaja v otroka skozi posteljico v nosečnosti in skozi mleko med dojenjem

"Otroci, ki so bili pred rojstvom izpostavljeni alkoholu, so izpostavljeni tveganju za težave zaradi alkohola že ob rojstvu ali pozneje v življenju," je opozorila specialistka javnega zdravja in specialistka socialne medicine z NIJZ Barbara Lovrečič.

Alkohol prehaja v otroka skozi posteljico v nosečnosti in skozi materino mleko med dojenjem. Zarodek in še nerojen otrok ne moreta razgraditi alkohola kot odrasla oseba, zato se koncentracija alkohola v njegovi krvi veča in je lahko višja od koncentracije alkohola v krvi matere in taka ostane tudi dlje časa, je dodala. To otežuje tudi dotok hranljivih snovi in kisika, ki ga zarodek in otrok nujno potrebujeta za zdrav razvoj.

Posledice so splav, odmrtje ploda, prezgodnji porod in celo nenadna smrt dojenčka

Možne posledice zaradi izpostavljenosti alkoholu v nosečnosti so spontani splav, odmrtje ploda, prezgodnji porod, ob porodu pa prenizka telesna teža, podpovprečna rast, prepoznan fetalni alkoholni sindrom ob rojstvu, neonatalni abstinenčni sindrom in celo nenadna smrt dojenčka.

Če je plod izpostavljen alkoholu v maternici, se lahko to odraža v primanjkljaju v telesnem in duševnem razvoju, in sicer kot prirojene telesne, duševne, vedenjske motnje oz. učne težave, ki jih uvrščamo v spekter fetalnih alkoholnih motenj, med katerimi je najtežja fetalni alkoholni sindrom, ki se kaže v značilnih telesnih spremembah, zaostanku v rasti in prizadetosti možganov.

Osebe s fetalnim alkoholnim sindromom pogosto potrebujejo dosmrtno asistenco in pomoč ter kontinuirano zdravljenje in zdravstveno oskrbo zaradi najrazličnejših zdravstvenih težav. Njihova pričakovana življenjska doba je krajša, kakovost življenja pa slabša, so navedli na NIJZ.

Glede na precejšnje razlike med porodnišnicami je podatek podcenjen

Natančnih podatkov o razširjenosti prirojenih nepravilnosti in drugih zdravstvenih težav zaradi uživanja alkohola v nosečnosti ali med dojenjem ni na voljo, deloma tudi zato, ker vse oblike spektra alkoholnega sindroma niso prepoznane. A po ocenah strokovnjakov deset odstotkov žensk v splošni populaciji pije alkohol med nosečnostjo, ena od 67 teh nosečnic pa bo rodila otroka s fetalnim alkoholnim sindromom. To pomeni, da se na vsakih 10.000 rojstev rodi 15 otrok s tem sindromom.

Po podatkih NIJZ se je v Sloveniji v zadnjih petih letih rodilo pet otrok, pri katerih je bila takoj ob rojstvu prepoznana prizadetost zaradi materinega pitja alkohola. V istem obdobju je bil sindrom odvisnosti od alkohola zabeležen pri kar 200 porodnicah. Specialistka javnega zdravja na NIJZ Barbara Mihevc Ponikvar meni, da je ta podatek podcenjen glede na precejšnje razlike med porodnišnicami.