"Kot vsi veste, v Koebenhavnu nismo dobili, kar smo želeli. Že precej pred srečanjem je bilo jasno, da tam sporazuma ne bo, saj so pogajanja potekala mnogo počasneje od predvidenega," je na današnji novinarski konferenci na Statističnem uradu RS dejal nacionalni koordinator za podnebne spremembe na okoljskem ministrstvu Andrej Kranjec.
Vlada: Vendarle smo dobili več kot nič
"Rezultati so mnogo manj, kot smo želeli, in tudi manj, kot smo pričakovali," ocenjuje Kranjec. Takšna je ocena naše vlade, EU in tudi nekaterih drugih držav. Ob tem predstavnik okoljskega ministrstva še dodaja, da je kljub temu to, kar smo dobili, vendarle več kot nič.
Vlada po njegovih besedah izrazito negativno ocenjuje dejstvo, da sporazum ni pravno zavezujoč, da ne vsebuje številk zmanjšanja emisij, da je prišlo le do seznanitve in da so Venezuela, Bolivija, Nikaragva, Kuba in Sudan pod velikim vplivom Kitajske preprečile sprejetje sporazuma.
Vlada pozitivno ocenjuje podporo večine držav, ki nameravajo do konca prihodnjega leta doseči celovit globalni sporazum, ki vsebuje dvig povprečne temperature pod 2 stopinji Celzija in zagotovitev finančne pomoči državam v razvoju. Pozitivne so tudi odločitve o ustanovitvi Tehnološkega mehanizma za krepitev razvoja in prenosa tehnologij, odločitev o ustanovitvi Koebenhavenskega zelenega klimatskega sklada ter poziv k oceni izvajanja sporazuma do leta 2015.
"V Sloveniji emisije naraščajo. Obveznosti iz Kjotskega protokola po vsej verjetnosti do leta 2012 ne bomo izpolnili, zaradi česar vlada že zbira denar in načrtuje nakup emisijskih enot," je pojasnil Kranjec.
Kot pravi, je Slovenija že prizadeta z učinki podnebnih sprememb in v prihodnosti bo še bolj. "Premalo se naredi za zmanjšanje toplogrednih emisij. Prav zato pričakujemo, da bo nova Služba vlade za podnebne spremembe odigrala pomembno vlogo, predvsem v smislu koordiniranja med posameznimi resorji," meni. Po njegovih besedah bi moralo bolje steči predvsem sodelovanje s prometnim ministrstvom, saj ravno promet pri nas povzroča največ emisij.
Slovenija z visokim deležem energije iz obnovljivih virov
Predstavniki Statističnega urada, ki so gostili tiskovno konferenco, so ob tem predstavili publikacijo Okoljski kazalniki za Slovenijo, v kateri so tokrat prvič zbrali 18 kazalnikov s področja zraka, vode, odpadkov, investicij v varstvo okolja, energetike in prometa. Kazalniki, ki so mednarodno primerljivi in zajemajo daljše časovno obdobje, so pokazali, da resnično močno zaostajamo za ciljem zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov iz Kjotskega protokola, a se lahko pohvalimo z visokim deležem električne energije iz obnovljivih virov energije ter investicijami za varstvo okolja v industriji, je danes povedala generalna direktorica Irena Križman.
119 litrov vode na dan
Med evropskimi državami po deležu električne energije iz obnovljivih virov energije Slovenija zaseda osmo mesto, kar je po besedah Križmanove dober uspeh. Vodja sektorja za okoljske statistike na državnem statističnemu uradu Mojca Suvorov je povedala, da je poraba vode iz javnega vodovoda s 119 litri na prebivalca dnevno med najvišjimi v Evropi, visoko nad povprečjem EU je število registriranih avtomobilov, pod njim pa količina komunalnih odpadkov na prebivalca. Vendar pa je predelava odpadkov pri nas še vedno zelo majhna.
Energetska odvisnost Slovenije je kar 55-odstotna, kar je največ po letu 2005, še ugotavljajo statistiki. Kot je povedala Suvorova, je naša država v celoti odvisna od uvoza zemeljskega plina in naftnih proizvodov. Mnogo evropskih držav pa je še mnogo bolj odvisnih od uvoženih energetskih virov, je dodala.
KOMENTARJI (24)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.