V boj proti covidu-19 tudi z vitaminom D: preverite priporočila zdravnikov

Drugi november obeležujemo kot svetovni dan vitamina D. Letos je zaradi pandemije novega koronavirusa vitamin D, ki ima zelo pomembno vlogo pri delovanju imunskega sistema, še posebej v ospredju. Vitamin D ima v telesu vlogo steroidnega hormona, ki vpliva na okrog 200 funkcij, med katerimi je najbolj znan vpliv na metabolizem kalcija, fosforja in kosti, poudarja zdravnik Darko Siuka s Kliničnega oddelka za gastroenterologijo Interne klinike ljubljanskega UKC, ki je skupaj s kolegi pripravil priporočila za nadomeščanje vitamina D. Priporočila so že poslali vsem domov za starejše občane. V Sloveniji je bila  namreč na nacionalnem nivoju konec lanskega leta vzpostavljena Strokovna skupina za pripravo nacionalnih smernic za preskrbo z vitaminom D, ki jo vodi  prof. dr. Marija Pfeifer, dr. med., specialistka internistka, endokrinologinja in predsednica Združenja endokrinologov Slovenije pri SZD. Načrtujejo, da bodo celostne nacionalne smernice lahko predstavili v naslednjem letu, vendar pa jih je izbruh koronavirusa prisilil, da so nekateri člani skupine strnili moči in pripravili začasna priporočila za namene blaženja pandemije.

Priporočila temeljijo na znanstvenih dognanjih številnih randomiziranih študij, nastalih pred obdobjem covida-19, na približno 47 študijah iz obdobja covida-19 in na pomembni prvi randomizirani študiji, opravljeni na 67 bolnikih iz Cordobe. V tej študiji je le eden izmed 50 bolnikov, ki so prejeli vitamin D, potreboval zdravljenje v enoti intenzivne terapije, nihče od njih pa ni umrl. V skupini 26 bolnikov, ki ga niso prejeli, je intenzivno zdravljenje potrebovala polovica, dva bolnika pa sta umrla.

Kakšna so priporočila?

Priporočila zajemajo področje preventive, pri čemer za vse prebivalstvo od oktobra do konca maja priporočajo vnos vitamina D 3 od 800 do 2000IE. Za visoko ogrožene posameznike svetujejo odmerek 1000 do 2000IE skozi vse leto ( starejši od 70 let, zdravstveni delavci, kronični bolniki, svojci obolelega in visokorizični stiki). Za nosečnice svetujejo preventini odmerek 1500 do 2000IE. Pri posameznikih  s prekomerno telesno težo svetujejo podvojene odmerke. Za bolnike s covidom-19 priporočajo takoj po pozitivnem brisu 14 000 IE/dan 4 dni, nato pa enkrat tedensko. Če bolnik potrebuje hospitalno zdravljenje, pa se vrednosti dodatno korigirajo po meritvi ravni presnovka D3, torej  25 (OH) D3, sporoča Siuka. 

Zakaj je pomemben vitamin D?

Kot pojasnjuje Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko, je vitamin ključen za normalno delovanje človeškega telesa. Vitamin D lahko nastaja v človeški koži, kadar je ta dovolj časa izpostavljena dovolj intenzivni sončni svetlobi. Poleti potrebe po vitaminu D pokrijemo že s krajšo zmerno izpostavljenostjo soncu, npr. s 15-minutnim sprehodom, če so soncu izpostavljene vsaj roke in obraz. Nasprotno pa v jesensko-zimskem obdobju zaradi nizke intenzitete sončnih žarkov tvorbe vitamina D v koži skorajda ni, zato je potreben ustrezen prehranski vnos.

Najpomembnejše prehranske vire vitamina D v uravnoteženi prehrani predstavljajo predvsem različna živila živalskega izvora, npr. ribe, jajca, rastlinska živila pa ga vsebujejo predvsem, kadar gre za obogatene izdelke. A kot poudarja Pravst, glede na "epidemiološke podatke večina prebivalcev Slovenije s prehrano ne uspe pokriti potreb telesa po vitaminu D, saj živila večinoma vsebujejo razmeroma malo tega vitamina, tistih nekaj živil z več vitamina D pa pojemo precej malo. Preliminarni rezultati raziskav kažejo, da Slovenci v povprečju dnevno zaužijemo približno 3–4 mikrograme vitamina D, pri čemer pa ga zdravi odrasli potrebujejo vsaj 20 mikrogramov. Zaradi te razlike pride jeseni in pozimi, ko telo vitamina D ne more tvoriti samo, pri mnogih prebivalcih do pomanjkanja".

Jeseni in pozimi vitamina D primanjkuje kar 80 % prebivalcem Slovenije

Nacionalne raziskave kažejo, da kar okrog 80 % odraslih prebivalcev Slovenije v jesensko-zimskem obdobju trpi za pomanjkanjem vitamina D. Preskrbljenost z vitaminom D so raziskovali v okviru nacionalno reprezentativne raziskave Nutrihealth. Vodja raziskave Igor Pravst pojasnjuje, da so analizirali vzorce krvi pri 280 odraslih, starih med 18 in 74 let. Rezultati so pokazali, da med novembrom in aprilom kar približno  80 % odraslih ni bilo zadostno preskrbljenih z vitaminom D, skoraj 40 % pa je trpelo celo hudo pomanjkanje. Še bolj zaskrbljujoči so bili rezultati vrednotenja z upoštevanjem strožjih priporočil mednarodnega Združenja za endokrinologijo, ki kažejo, da je bilo v obdobju zime z vitaminom D optimalno preskrbljenih manj kot 5 % odraslih. Rezultati raziskave so bili letos objavljeni v ugledni znanstveni reviji Nutrients. 

Raziskovanje preskrbljenosti z vitaminom D pa nadaljujejo v okviru aplikativnega raziskovalnega projekta "Izzivi doseganja ustrezne preskrbljenosti z vitaminom D pri odraslih prebivalcih", ki ga vodi Inštitut za nutricionistiko. Vodja projekta Katja Žmitek pojasnjuje, da so raziskovali vpliv dodajanja 25 µg (1000 IU) vitamina D3 v različnih farmacevtskih oblikah. Ugotovili so, da je pomembnejša kot farmacevtska oblika količina zaužitega vitamina D. Velik vpliv na učinkovitost dodajanja je imel predvsem indeks telesne mase – ljudje s prekomerno telesno težo potrebujejo večje odmerke vitamina D. Tudi ti rezultati so bili letos že objavljeni v znanstveni reviji Nutrients. 

Letos še slabši rezultati kot lani

Projekt se nadaljuje z raziskovanjem sezonskih nihanj v preskrbljenosti z vitaminom D ter iskanjem povezav z življenjskim slogom. Kot pojasnjuje Žmitkova, so letošnje poletje zaznali znatno manjšo preskrbljenost z vitaminom D kot lani. Razloge za to še preučujejo, možno in verjetno pa je, da so bili zaradi t. i. koronaukrepov udeleženci raziskave letošnje poletje manj izpostavljeni soncu, npr. zaradi krajšega oz. drugačnega dopusta. Pri posameznikih, pri katerih je poleti pridobljena zaloga vitamina D letos še nižja od lanske, bo jeseni do pomanjkanja lahko prišlo hitreje oz. v večjem obsegu kot prejšnja leta, še opozarja. 

Dovolj vitamina lahko ublaži potek bolezni in prepreči smrt

Kot pojasnjuje Pfeiferjeva, se pomanjkanje vitamina D med drugim odraža v slabši naravni odpornosti proti akutnim (virusnim) okužbam dihal. "V obdobju pandemije covida-19 pa je pomembno izpostaviti tudi, da lahko vitamin D, če ga imamo dovolj, z umirjanjem pretiranega vnetnega dogajanja v pljučih ublaži potek bolezni in morda prepreči smrt," poudarja.