Z ustavnega sodišče so sporočili, da so ustavni sodniki zadržali del odloka o omejitvi gibanja in vladi naložili, da mora takoj po prejetju sklepa in nato vsaj vsakih sedem dni preverjati upravičenost ukrepov iz odloka. "Ob upoštevanju strokovnih razlogov mora nato ukrepe podaljšati, spremeniti ali odpraviti, o tem pa obvestiti javnost," so sporočili z ustavnega sodišča.
Odločitev o začasnem zadržanju ima po njihovem mnenju načelen pomen, zato so o začasnem zadržanju odločili kljub temu, da bo odlok 18. aprila prenehal veljati.
Po oceni vlade gre za 'resnično nujne zadeve v demokratični družbi'
Pobudnik je pravni interes utemeljeval s tem, da "odlok neposredno bistveno posega v osebno svobodo vseh oseb na ozemlju Slovenije" in predlagal, naj ustavno sodišče do končne odločitve zadrži izvrševanje odloka. Trdil je, da je bila na podlagi odloka že prizadeta njegova ustavno zagotovljena pravica do osebne svobode na način, ki ni utemeljen oziroma ni sorazmeren. Že goli poseg v to pravico naj bi pomenil nepopravljivo škodo, ki je ni mogoče nadomestiti.
Vlada je v odgovoru uvodoma navajala, da pobuda ne vsebuje pobudnikovega osebnega imena, zato naj bi jo bilo treba zavreči zaradi neizpolnjevanja pogojev. Nadalje je oporekala tudi temu, da je odlok v neskladju z ustavo. "Ker gre po oceni vlade resnično za nujne zadeve v demokratični družbi zaradi zaščite javnega zdravja in so ti ukrepi določeni z zakonom, omenjene omejitve po oceni vlade ne morejo biti ustavno sporne. Vlada pojasnjuje, da je imenovala posebno delovno skupino, ki je sodelovala pri pripravi omenjenega ukrepa, ključna pa so bila izhodišča zdravstvene stroke," piše v sklepu sodišča.
Prav tako so zavrnili očitek pobudnika, da bi bilo treba za ukrepe, ki jih ureja odlok, predhodno razglasiti izredno stanje, ukrepe pa bi nato sprejemal državni zbor.
Ustavno sodišče: V obeh primerih bi nastale težko popravljive škodljive posledice
"V obravnavanem primeru so posledice, ki bi jih povzročilo izvrševanje morebiti protiustavnega odloka, poseg v svobodo gibanja ter pravico do zbiranja in združevanja vseh oseb na območju Slovenije," v sklepu pišejo sodniki in dodajajo: "Posredno pa lahko zaradi teh posegov za posameznike nastanejo še številne druge težko popravljive ali nepopravljive škodljive posledice na področju telesnega in duševnega zdravja, premoženja, družinskega življenja in na drugih področjih."
A po drugi strani, je "namen uvedenih ukrepov zajezitev in obvladovanje epidemije covida-19. Ob upoštevanju tega so škodljive posledice, ki bi po drugi strani lahko nastale, (...) razširitev ali neobvladljivost epidemije covida-19, zaradi česar bi lahko bilo ogroženo zdravje in življenje posameznikov."
Ustavno sodišče tako ocenjuje, da bi tako v primeru nadaljnjega izvrševanja odloka kot v primeru njegovega zadržanja lahko nastale težko popravljive ali celo nepopravljive škodljive posledice. "Vendar pa je mogoče z delnim zadržanjem Odloka, ne da bi posegli v vsebino odrejenih ukrepov, njegove morebitne škodljive posledice za uresničevanje navedenih pravic iz ustave vsaj delno omejiti na način, da se na drugi strani ogroženost prebivalstva zaradi bolezni ne poveča. "
Ustavno sodišče: Poseg v človekove pravice ni časovno omejen
Ustavni sodniki so tako do končne odločitve zadržali izvrševanje 7. člena odloka, ki določa, da prepoved velja do prenehanja razlogov zanjo, kar ugotovi vlada s sklepom. "To pomeni, da so posegi v človekove pravice in temeljne svoboščine trajnejše narave, ker niso časovno zamejeni," opozarja ustavno sodišče in dodaja: "Tako urejanje ni nujno za dosego namena, ki ga odlok zasleduje. Enak namen bi bilo namreč mogoče doseči tudi z določitvijo, da bo vlada sorazmernost ukrepov periodično preverjala in jih podaljšala samo, če bo glede na vsakokratne razmere in mnenje stroke glede širjenja bolezni ugotovila, da so še potrebni."
"S tem bi bila možnost nesorazmernih posegov v človekove pravice in temeljne svoboščine zmanjšana, na drugi strani pa zdravje in življenje ljudi zaradi širjenja epidemije ne bi bilo nič bolj ogroženo," menijo. Izvajanja preostalih členov zato niso zadržali.
Glede prikritja osebnih podatkov pobudnika
Ustavni sodniki so v sklepu še obrazložili odločitev, da se zaradi varstva zasebnosti v odločbi ali sklepu ne navedejo osebni podatki pobudnika. "Ustavno sodišče je po uradni dolžnosti odločilo, da so v obravnavanem primeru pogoji za prikritje identitete pobudnika izpolnjeni," so zapisali.
MNZ: Odločitev US bomo preučili in tudi spoštovali
Na ministrstvu za notranje zadeve bodo odločitev ustavnega sodišča, ki je zadržalo del odloka o omejitvi gibanja zaradi zamejevanja epidemije covida-19, preučili in jo tudi spoštovali. Odločitev o preverjanju upravičenosti podaljševanja ukrepov vsakih sedem dni podpirajo in pravzaprav že ves čas izvajajo, so poudarili.
"Takšno odločitev podpiramo oziroma jo v praksi skoraj vsakodnevno izvajamo, zato tudi tako pogosta sprememba predpisov," so poudarili na ministrstvu za notranje zadeve v odzivu na današnjo odločitev ustavnega sodišča.
Minister za notranje zadeve Aleš Hojs pa je na Twitterju ocenil, da je odlok o omejitvi gibanja prestal presojo ustavnega sodišča. "Ravnali smo prav! Del, ki je zadržan, ni problematičen. Vlada bo pač periodično ugotavljala, ali je izvajanje odloka še potrebno in ga, kot nalaga ustava, podaljševala ali preklicala," je dodal.
KOMENTARJI (703)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.