Za šolanje na daljavo ni pravne podlage. Pirnat: To je odraz odnosa te vlade do vladavine prava

Kot pišejo na ustavnem sodišču, so odločali na podlagi primera otrok, starih sedem in devet let, pobudo pa so vložili starši: "Pobudnika navajata, da jima je zaradi zaprtja šol onemogočen dostop do vzgoje in izobraževanja po teh programih, do dodatne strokovne pomoči in do vseh drugih specialnih obravnav (fizioterapij, delovnih terapij, terapij v bazenu, logopedskih in psiholoških obravnav), ki so jima zagotovljene v šoli. Pobudnika zatrjujeta, da izvajanje vzgojno-izobraževalnega dela na daljavo zanju pomeni popolno izvotlitev njunih pravic do varstva in izobraževanja ter usposabljanja za dejavno delo v družbi. Pojasnjujeta, da pri učenju potrebujeta specifično pomoč, individualiziran pristop, posebne strokovne metode dela z več prilagoditvami in ponazoritvami, ustrezne učne pripomočke in bistveno več prilagoditev kot drugi vrstniki. Navajata, da njuni starši nimajo niti ustreznih specialnih znanj niti učnih materialov in pripomočkov, potrebnih za prilagajanje učenja njunim specifičnim potrebam in primanjkljajem. Individualna obravnava, ki naj bi je bila pobudnika deležna v šoli, naj doma ne bi bila mogoča tudi zato, ker imata oba pobudnika vsak po enega zdravega osnovnošolskega sorojenca, ki pri šolskem delu prav tako potrebuje pomoč in nadzor staršev, ki morajo poleg tega skrbeti tudi za potrebna gospodinjska opravila."

Pobudnika tudi menita, da ukrep zaprtja šol za otroke s posebnimi potrebami ni nujen in tudi ne sorazmeren v ožjem smislu. Ob tem se sklicujeta na strokovne ugotovitve, iz katerih naj bi izhajalo, da je delež otrok med vsemi okuženimi zelo majhen, da otroci zbolevajo redkeje kot odrasli, da imajo praviloma blažje simptome bolezni in da so le izjemoma prenašalci bolezni. Poudarjata tudi, da vzgojno-izobraževalni zavodi za otroke s posebnimi potrebami pomenijo zelo majhen odstotek vseh osnovnih šol in da je tudi odstotek otrok, ki se šolajo v teh zavodih, v primerjavi z vsemi šolajočimi se otroki zelo majhen. Tudi v oddelkih naj bi bilo zelo majhno število otrok. Zato menita, da je zaprtje šol za otroke s posebnimi potrebami očitno nesorazmerno s pričakovanimi koristmi glede širjenja epidemije. 

Jedro problema: ni bilo objav v uradnem listu

Pobuda pod vprašaj postavlja ustavnost odloka ustavnost odlok o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter povezane sklepa vlade in sklep ministrice za izobraževanje. Pri tem pojasnjuje, da ima odlok pravno podlago v zakonu o nalezljivih boleznih, njegovo nadaljevanje oziroma podaljševanje veljavnosti pa bi zagotavljali sklepi vlade, ki jih prepozna kot predpis, niso pa bili javno objavljeni v uradnem glasilu, kar je pogoj za veljavnost. 

Ustavno sodišče se s pobudo očitno strinja. Ustavno sodišče navaja odgovor ministrstva za izobraževanje, da je pobuda neutemeljena, da je začasna prepoved zbiranja v vzgojno izobraževalnih ustanovah nujen in učinkovit ukrep za obvladovanje epidemije. V nadaljevanju pa razlaga, da tudi izpodbijani sklep ministrice za izobraževanje ni izpolnil pogoja za veljavnost, ker ni bil uradno objavljen. Ker ni začel veljati, se torej ne sme uporabljati. 

Kot piše v odločbi, ki je objavljena v današnjem uradnem listu, se sodišče sicer zaveda, da epidemiološka slika v državi morda še ne dopušča zbiranja ljudi v tako velikem številu zavodov s področja vzgoje in izobraževanja oziroma da so v zvezi z njihovim odprtjem morda potrebne določene usmeritve in organizacijske prilagoditve.

A menijo, da je zaplet mogoče rešiti - in to v obdobju treh dni od objave v Uradnem listu. "S tem bodo imeli organi, ki so pristojni odločati o zaprtju zavodov s področja vzgoje in izobraževanja in odrediti izvajanje šolanja na daljavo, na voljo dovolj časa, da ponovno pretehtajo strokovno utemeljenost takšnih ukrepov in se v zvezi s tem ustrezno odzovejo oziroma da odredijo vse, kar je morebiti potrebno za prehod na ponoven način izvajanja vzgoje in izobraževanja v institucijah, ki to izvajajo." 

Blamaža, ki je odraz odnosa te vlade do vladavine prava. Pirnat: Zdaj je treba te stvari ustrezno pravno urediti

Vladi se je tako primerila velika neprijetnost. O tem, kaj pomeni ta odločitev ustavnega sodišča, je za 24UR ZVEČER spregovoril pravni strokovnjak Rajko Pirnat: "Odločitev pomeni, da je odlok o prepovedi zbiranja v šolah veljal en teden, vsa podaljšanja pa so bila brez pravne podlage, saj niso bila objavljena. Hkrati pa to pomeni, da je tudi sklep ministrice o izvedbi šolanja na daljavo brez pravne veljave in se je šolanje na ta način tako izvajalo brez pravne podlage."

Kakšne pa so lahko pravne posledice: "To je velik problem. Kar se tiče pravnih posledic za nazaj, so mogoči kakšni odškodninski zahtevki, saj je bilo to protipravno ravnanje. A večja težava se je zgodila na ugledu pravnega ravnanja države. Tukaj se najbolj jasno vidi, kako ta vlada dela s pravom, vlada z odloki, ki jih podaljšuje, ne objavlja … Nihče ne ve, kaj velja, najhujši pa so interventni zakoni, ki jih vseskozi spreminjajo in so popolnoma nepregledni. Skratka odnos do prava je malomaren, neustrezen in povzroča brezpravje."

Ima lahko enako težavo odlok, ki omejuje gibanje? "Ta odlok ima natančno isti problem. Uveljavljen je bil s sklepi, ki niso bili objavljeni v Uradnem listu. Vsaj jaz jih nisem videl. Veljal je en teden od takrat naprej pa nobeno podaljšanje ni bilo pravno veljavno."

"Upam, da bodo stvar hitro uredili na način, da bo pregledna in objavljena v uradnem listu ter bo pravno veljavna, saj se vsi zavedamo, da morajo biti neke omejitve, čeprav ravno ta odlok, ki prepoveduje gibanje med občinami, je vsebinsko najbolj vprašljiv. Kar je glavni problem vlade, je pa odnos do vladavine prava, ki se v tem ravnanju simptomatično kaže," meni strokovnjak.

Prav vlada bi namreč morala biti zgled: "Če vlada sama ne deluje pravno pravilno, kako naj to zahteva od državljanov? Zato je vladavina prava tako pomembna in s tem se ne gre šaliti."

Bi moral zato kdo odstopiti? "Ne ukvarjam se s politiko in ne bom rekel, da mora vlada odstopiti. Je pa odgovornost vlade, da pravu daje pomen, da posluša pravne službe in dela vse s premislekom – tudi na pravni ravni. Je pa zdaj treba zlasti pravno urediti te reči, saj v zraku visi cel kup odlokov. V obdobju, ko imamo tako veliko incidenco, morajo biti ukrepi, zato morajo to čim prej doseči na pravno pravilen način, na splošno pa morajo začeti pravilno pravno ravnati," zaključuje strokovnjak.