Ustavno sodišče absolutno prednostno o 'Kramarjevem zakonu'

Medtem ko državna NLB čaka na novih 400 milijonov evrov našega denarja, terja nekdanji direktor Marjan Kramar izplačilo milijon evrov nagrade za opravljeno delo in vodenje naše največje banke. Tik pred sodnimi počitnicami je Ustavno sodišče že drugič dobilo zahtevo za presojo ustavnosti člena zakona, ki je 49-odstotno obdavčitev visokih plač in nagrad menedžerjev, katerih podjetja so dobila pomoč države, obdavčil za nazaj. Zaradi tega zakona je Kramar prejel le 50 tisoč evrov nagrade. Kot pravi, zakon ne bi smel vplivati na izplačilo njegove milijonske nagrade retrogradno.

Kramarjev odvetnik Miha Kozinc je potrdil, da je prvo presojo sprožilo upravno sodišče, ki odloča o Kramarjevi pritožbi zaradi molka finančnega ministrstva. Predlagalo je, naj ustavni sodniki primer obravnava absolutno prednostno. Kdo je podal drugo pobudo, Kozinc ne ve.

Spomnimo: aprila leta 2009, ko je novica o Kramarjevi nagradi pricurljala na dan, so se pristojni vladni ministri s premierjem Pahorjem na čelu odločili, da mora prvi mož NLB visoko nagrado nemudoma vrniti. Marjan Kramar se na vladne pozive ni odzval, zato je vlada spisala in izpeljala sprejem tako imenovanega Kramarjevega zakona, po katerem je za izplačilo visokih plač in nagrad predvidena 49-odstotna obdavčitev. Ta je bila predvidena za plače višje od 12.500 evrov bruto na mesec in nagrade nad 25 tisoč evri.

Slovenija je bila svoj boj z recesijo, tako je bil zakon sprejet po hitrem postopku in od Kramarjeve milijonske nagrade je na koncu ostalo le okoli 50.000 evrov. Kramar se je zaradi retroaktivnosti zakona pritožil, zgledu pa je sledilo še 39 drugih dobro plačanih slovenskih menedžerjev in nadzornikov.
Ministrstvo za finance, na katero je bila pritožba najprej poslana, na pritožbo ni odgovorilo, zaradi molčečnosti Križaničevega kabineta pa so po njihovem mnenju neupravičeno oškodovani menedžerji sprožili ustavni spor. Temu je, kot je za Žurnal potrdil Kozinc, zaradi menedžerske obdavčitve to poletje sledil še drugi ustavni spor.

Vpogled v "stanje zadeve" kaže, da se prva pobuda res obravnava absolutno prednostno, druga pa ne, oba primera pa sta že v fazi odločanja. Kozinc ob tem odgovarja, da odločitev pričakuje še v tem letu. Kramar je izčrpal vsa pravna sredstva, zato bo moralo ustavno sodišče o zakonu, ki mu je pobral nagrado, zdaj odločiti vsebinsko.

Potem ko jih je večina zaradi molka organa vložila še upravni spor, Kozinc ob robu današnjega Dneva slovenskih odvetnikov na Ptuju ni želel podrobneje komentirati omenjenega primera, saj da za to nima Kramarjevega dovoljenja. Potrdil pa je, da je upravno sodišče tudi na njegovo pobudo vložilo presojo ustavnosti. Prepričan je namreč v ustavno spornost zakona, zlasti zaradi njegove retroaktivne veljavnosti.

Prav tako se na naše klice danes ni odzval nekdanji prvi mož naše največje državne banke Marjan Kramar. V kolikor bo ustavno sodišče odločilo Kramarju v prid, bo poleg sedaj izplačanih 50 tisoč evrov prejel še nekaj 100 tisoč evrov več. Z ministrstva odgovarjajo, da so od februarja rešili vse pritožbe. Ali so jih zavrnili ali ne, pa je po njihovih navedbah davčna tajnost, še piše Žurnal24.