Vojaško ladjo Šolta OB-02, ki že 33 let pluje pod zastavo hrvaške mornarice in obalne straže, so na Hrvaškem ponudili v prodajo.
V objavi hrvaške agencije za prodajo odvečnega vojaškega orožja je bilo navedeno, da bi jo lahko uporabljali tudi vojska, policija, navdušenci nad orožjem ali filmske produkcije, ki bi za Šolto morale odšteti 50 tisoč evrov.
Hrvaško obrambno ministrstvo je oglas za oboroženo 32 metrov dolgo, 6,75 metrov široko patruljno ladjo, objavilo že dvakrat, a doslej ni bilo zainteresiranih kupcev.
Šolta je bila zgrajena leta 1983 v ladjedelnici Kraljevica in je ena zadnjih 11 ladij razreda Mirna Jugoslovanske mornarice, ki so jih gradili od 1979 do 1985.
Kako je Šolta dobila ime?
V akciji hrvaških diverzantov 14. novembra 1991 je jugoslovansko ladjo zadel torpedo in jo v Splitskih vratih onesposobil. Prebivalci Šolte so poškodovano ladjo nato prepeljali na popravilo v šibeniško ladjedelnico.
V znak zahvale prebivalcem Šolte je ladja dobila ime po njihovem otoku, v operativno uporabo v Hrvaški vojni mornarici pa je stopila maja 1992. Do konca hrvaške domovinske vojne je podpirala delovanje hrvaške vojske in varovala pomorski promet.
Tako je Šolta maja 2010 rešila dva Norvežana, ki sta z jadrnico potonila pri otoku Žirje.

Jabolko spora s Slovenijo
Še leta 2004 je bila Šolta predmet diplomatskega škandala med Hrvaško in Slovenijo. Tedanji slovenski zunanji minister Ivo Vajgl je namreč trdil, da je hrvaška vojaška ladja vplula v Piranski zaliv, kar je označil za incident in nesprejemljivo dejanje ter zagrozil, da bo o tem obvestil evropske ministre.
Hrvaško ministrstvo za obrambo je pozneje zanikalo njegove očitke in zanikalo vstop ladje na območje.
Šolta je po vojni, kot večina drugih vojaških ladij, opravljala naloge nadzora državne meje na morju in, kljub oglasu, še vedno aktivno deluje.
KOMENTARJI (37)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.