Na 16. spominski slovesnosti za pobite domobrance in druge žrtve revolucionarnega nasilja ob 60-obletnici pobojev v Kočevskem Rogu je potekala sveta maša, ki jo je vodil ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran. V svoji pridigi je poudaril, da je ob spominu na pobite čas za poglobljen razmislek, molitev, spravo in očiščen spomin.
"Ob spominski slovesnosti nas nasilna smrt žrtev povojnega nasilja globoko prizadene," je dejal Uran, ki meni, da sta bili med drugo svetovno vojno ljubezen do naroda in vere domobrancev hudo zlorabljeni. Opozoril je, da je treba preseči razmišljanje o zmagovalcih in poražencih, saj nosi krivdo vsak, ki je pobijal, ne glede na to, na kateri strani je bil.
Nadškof Uran je v okviru slovesnosti blagoslovil mozaik, delo patra Marka Rupnika, ter bronasti križ - odlitek lesenega znamenitega Roškega križa, ki od leta 1990 stoji ob poti h grobišču in je delo kiparja Metoda Frlica. Mozaik patra Rupnika, ki krasi lani zgrajeno spominsko kapelico, po Uranovih besedah predstavlja velikonočni pogled na tragične dogodke, ki so se zgodili na tem mestu.
Drobnič: Vojni zakoni so diskriminatorni
Po besedah Antona Drobniča z Nove slovenske zaveze so Slovenci še vedno razdvojen narod, saj so pogledi na dogodke med drugo svetovno vojno in po njej povsem različni. Slovenija pa se po njegovem mnenju nahaja v času nestrpnosti in ni sposobna niti sprave z mrtvimi. Pobiti domobranci še vedno nimajo grobov, dolgo zamolčana grobišča so še vedno neurejena, mrtvi vojaki pa ležijo po breznih in grapah. Po njegovih besedah domobranci niso prisegli zvestobe okupatorju, njihova prisega je bila posledica komunističnega nasilja.
Drobnič je spregovoril tudi o t. i. vojnih zakonih, ki so po njegovem mnenju diskriminatorni. Tako zakon o žrtvah vojnega nasilja dela razliko med otroci partizanov in domobrancev, zakon o vojnih grobiščih pa povzroča zakonsko segregacijo med mrtvimi. "Ko so sprejeli vojne zakone, so naše mrtve ponovno umorili. Prej so bili zamolčani, sedaj so zanikani z zakonom," je dejal Drobnič. Dodal je tudi, da si nova oblast sedaj s spremembami zakonov prizadeva popraviti nekaj krivic, druga stran pa vztraja pri lažeh.
Sicer pa se je današnje slovesnosti udeležilo okrog 4000 ljudi, v imenu države je venec v spomin na neznano število pobitih k Kočevskem Rogu položil minister za finance Andrej Bajuk. Kot je znano, je lani predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Peter Kovačič Peršin v imenu vlade izročil ključe župniji Kočevje, ki bo skrbela za namembnost in uporabo spominske kapelice.
V kraški jami pod Krenom in še nekaterih v Kočevskem Rogu (Macesnova Gorica, Ušive jame) naj bi življenje izgubil velik del slovenskih domobrancev, ki jih je zavezniška britanska vojska med 27. in 31. majem 1945 iz zbirnega taborišča v Vetrinju vrnila v Slovenijo in predala partizanskim enotam oziroma takratni Jugoslovanski armadi. Po nekaterih podatkih je bilo v omenjenem času vrnjenih 11.100 oficirjev in vojakov ter od 500 do 600 civilistov.
V začetku druge svetovne vojne naj bi bilo Slovencev približno 1,6 milijona. Ne glede na razhajanja pri statističnih ocenah naj bi se po nekaterih objavljenih izračunih, ki naj bi temeljili na načelih viktimologije, skupno število žrtev druge vojne gibalo med 65.000 in 75.000 oziroma med štiri in 4,5 odstotka vsega takratnega prebivalstva. Od omenjenega števila naj bi bilo padlih partizanov in njihovih sodelavcev ter drugih civilnih žrtev na partizanski strani od 40.000 do 50.000. Po istem viru pa naj bi bilo v vrstah nasprotnikov partizanskega gibanja več kot 15.000 žrtev.
